Krivokljun (Loxia curvirostra) je srednje velika ptica iz družine ščinkavcev (Fringillidae), ki je značilna po svojem posebnem kljunu in prehranskih navadah. Razširjena je po Evropi, Aziji in Severni Ameriki, predvsem v gozdnih območjih z iglavci. Poglejmo podrobno njene značilnosti:
Morfologija:
Krivokljun doseže dolžino približno 16 cm in težo med 35 in 40 g, z razponom kril do 30 cm. Odrasli ptiči se med seboj precej ločijo po barvi perja:
- Samec ima opečnato rdeče perje, s svetlimi, rjavimi in temnejšimi odtenki na krilih in repu.
- Samica je ponavadi bolj skromne barve, z rumeno-zelenim perjem, kar je tipično za mnoge vrste ptic.
- Mladiči so sprva prekriti s sivo rjavimi progami in imajo raven kljun, ki se kasneje krivulji v značilen prekrižan kljun, ki postane najbolj prepoznaven pri odraslih pticah.
Kljun:
Najbolj prepoznaven del krivokljuna je njegov prekrižan kljun, ki se pri odraslih pticah zelo dobro razvije. Ta posebnost omogoča ptici, da se prehranjuje s semeni iglavcev in popki listavcev, saj s kljunom odpre storže, da pobere semena. Mladiči pa sprva nimajo prekrižanega kljuna, temveč raven kljun, ki se z rastjo prekrivi.
Prehrana:
Krivokljun se pretežno prehranjuje s semeni iglavcev, predvsem smrekovih storžev, ki jih s svojim kljunom odpira. Včasih si pomaga tudi z žuželkami, kot so listni uši, ali z manjšimi popki listavcev, čeprav to ni glavna sestavina njegove prehrane. Pozimi, ko je težko dostopati do storžev, lahko krivokljun obišče tudi krmilnice, kjer se hrani s semeni, ki jih najde ob robu gozda.
Habitat in razširjenost:
Krivokljun se običajno zadržuje v mešanih in iglastih gozdovih, zlasti v območjih, kjer prevladujejo smreke in jelše. Lahko ga najdemo tudi v visokogorskih gozdovih. V Sloveniji gnezdi predvsem v gorskih gozdovih iglavcev, kot so smrekovi gozdovi v Alpah, na Pohorju in v Dinaridih. Krivokljun je znan po tem, da se lahko gnezdi kadarkoli, saj je odvisen od obroda smrekovih storžev. Gnezdi v drevesih ali grmičevju, običajno v visokih krošnjah iglavcev, kjer v skodeličastem gnezdu znese od 3 do 5 zelenkasto belih jajc.
Gnezdenje in razmnoževanje:
Gnezdenje poteka od januarja do marca, vendar se lahko obdobje gnezdenja premika glede na to, kako hitro se odprejo storži iglavcev. Samica običajno znese od 3 do 5 jajc, ki so zelenkasto bela in velikosti približno 22/16 mm. Po izvalitvi mladiči sprva nimajo prekrižanega kljuna, vendar ga razvijejo v nekaj tednih. Ko mladim pticam začne rasti kriv kljun, začnejo razvijati svoje sposobnosti za hranjenje s semeni iz storžev.
Obnašanje:
Krivokljuni so klateži in pogosto preživijo čas plezajoč po drevesih ali celo po storžih iglavcev, podobno kot papige. To jim omogoča dostop do semen, kar je njihov glavni vir hrane. So tudi zelo družabni in se včasih zadržujejo v večjih jatah, ki se selijo od drevesa do drevesa v iskanju hrane. Njihovo obnašanje pri hranjenju je precej posebnostno, saj na storžu ponavadi preklopijo svoje telo v posebni položaj in nato odpnejo posamezne luske, da pridobijo seme.
Ogroženost:
Krivokljun je lahko ogrožen zaradi prekomerne sečnje iglavcev, ki vpliva na njihove habitate. V nekaterih predelih, kjer so iglasti gozdovi preveč obdelani, ptice težje najdejo primerna mesta za gnezdenje in prehrano. Poleg tega lahko spremembe v tem okolju povzročijo premike teh ptic, kar vpliva na njihove populacije.
Zanimivosti:
- Krivokljun je včasih znan po svojem obnašanju v urbanih območjih, kjer se lahko pojavi na fasadah stavb, kjer nabira pesek.
- Njihov kljun je tako prilagodljiv, da z njim odpira celo storže in pobira semena iz notranjosti.
Krivokljun je torej fascinantna ptica z edinstvenimi prehranjevalnimi in vedenjskimi značilnostmi, ki se prilagodi svojemu okolju in ima pomembno vlogo v ekosistemih gozdov, kjer živi.