Sivi galeb (Larus canus) je srednje velik galeb, ki je po vzorcu in barvi perja podoben nekaterim večjim vrstam, kot je rumenonogi galeb (Larus michahellis), vendar je precej manjši in ima nekaj značilnosti, ki omogočajo lažje prepoznavanje.
Zunanji izgled:
Sivi galeb je dolg od 38 do 44 cm, z razponom peruti med 106 in 125 cm. Njegovo perje je v večjem delu bele barve, zlasti na glavi, vratu, repu in trebušni strani. Zgornja stran kril je pepelnato siva, konice kril pa so temno črne, ob robu pa imajo bele lise. Poseben prepoznavni znak je popolnoma črno oko, ki ga sivi galeb ločuje od nekaterih podobnih vrst. Njegov kljun je tanek in ima zelenkasto rumeno barvo, noge pa so umazano rumene ali rumeno-zelene. Pozimi se na glavi in tilniku pojavijo rjavo sive vzdolžne črte, kljun pa se obarva temno, zlasti pri konici.
Prehrana:
Sivi galeb se prehranjuje različno, odvisno od letnega časa. Pozimi je njegova glavna prehrana sestavljena iz deževnikov, ki jih pogosto išče na preoranih njivah. Poleti je prehrana širša, vključuje različne žuželke, vodne in kopenske nevretenčarje, kot so rake in mehkužci. Občasno si privošči tudi male ribe in sesalce, mrhovino in organske odpadke. To raznoliko prehranjevanje mu omogoča preživetje v različnih habitatih, od obal do notranjosti, kjer pogosto išče hrano v kmetijskih območjih.
Gnezdenje:
Sivi galeb se gnezdi v manjših kolonijah, ki štejejo od nekaj do 50 parov, včasih pa tudi v večjih kolonijah z več kot 1000 pari. Gnezda so običajno preprosta, sestavljena iz rastlinja, trstičja, mahu in drugih naravnih materialov, ki jih samci in samice skupaj pleteta v plitvih kotanjah na tleh. Gnezdišče lahko najdemo na skalnih pečinah, strmih travnatih pobočjih, peščenih ali prodnatih obalah in celo na barjih ali močvirnih travnikih. V Sloveniji sivi galeb še ni bil zabeležen kot gnezdilec, vendar ga lahko opazujemo kot zimski gost.
Selitev:
Sivi galeb je selivka. Pozimi se pogosto zadržuje ob obalah, kjer išče hrano, vendar ga lahko opazimo tudi na preoranih njivah v notranjosti. V tem času seli v toplejše kraje, vendar se ne more upreti iskanju hrane na kmetijskih površinah, kjer se pogosto hrani z deževniki. Gnezdišče ima v severnih delih Evrope, kjer gnezdi na skalnih pečinah in obalah, v toplejših mesecih pa potuje na južnejše območje, vključno s Sredozemljem.
Oglašanje:
Sivi galeb je znan po svojih visokih in hreščečih klicih, ki jih izdaja med letom in v nevarnosti. Njegovo tipično oglašanje je lahko opisano kot “ke ke ke kliiiih-a… kej-a kej-a ke ke”. V nevarnosti se oglaša z glasnimi “kliii-u kliii-u kliii-u”, da opozori druge galebe ali pritegne pozornost v svojem okolju.
Ogroženost:
Sivi galeb ni trenutno uvrščen med ogrožene vrste, vendar so njegove populacije v nekaterih območjih nekoliko ogrožene, predvsem zaradi sprememb v habitatih, onesnaževanja in zmanjšanja hrane. V Sloveniji vrsta še ne gnezdi, vendar se lahko srečamo z njim kot zimskim gostom, kjer pogosto opazimo posamezne osebke ali manjše jate na večjih akumulacijskih jezerih, kot so Ptujsko in Ormoško jezero.
Podobne vrste:
Sivi galeb je pogosto zamenjan z drugimi galebi, kot so rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus), rumenonogi galeb (Larus michahellis) in triprsti galeb (Rissa tridactyla), ki so podobni v barvi in velikosti, vendar ima sivi galeb svoje specifične značilnosti, kot so črno oko, tanka oblika kljuna in bledo barvane noge, ki so ključen prepoznavni znak v primerjavi z drugimi vrstami.