Veliki strnad (Emberiza calandra)
Znanstvena klasifikacija
- Red: Passeriformes (pevci)
- Družina: Emberizidae (strnadovke)
- Rod: Emberiza
- Vrsta: Emberiza calandra
Splošni opis
Veliki strnad je največji evropski strnad in ena najznačilnejših ptic odprte kulturne krajine. Je razmeroma neopazna, a pogosta vrsta, ki jo pogosto srečamo ob robovih polj, na travnikih, pašnikih in med mejicami. Prepoznaven je po svoji močni postavi, enostavnem petju in prisotnosti v tradicionalno kmetijskih krajih.
Velikost in teža
- Dolžina telesa: 17–19 cm
- Razpon kril: 26–32 cm
- Teža: 43–55 gramov
Je robustne, čokate postave z veliko glavo in močnim kljunom.
Videz
Veliki strnad ima značilno rjavo progasto perje po hrbtni strani, spodnji del telesa je svetlejši s temnimi lisami po prsih. Glava je sorazmerno velika, vrat kratek, kljun pa močan in stožčast. Rep je srednje dolg in na koncu rahlo razcepljen, z belo obrobo, ki se vidi med letom.
Samci in samice so si zelo podobni; samci so nekoliko večji in težji. Mladostni osebki so svetlejši in imajo manj izrazite lise.
Oglašanje in petje
Glas velikega strnada je značilen, kratek in ponavljajoč se. Petje je kovinsko in enostavno, sestavljeno iz serije kratkih zlogov, kot so “čing-čing-čing” ali “črink-črink-črink”. Samci pojejo z izpostavljenih mest, kot so drogovi, grmi ali električne žice.
Razširjenost in življenjski prostor
V Sloveniji:
Prisoten je skoraj po vsej državi, razen v višjih legah. Najštevilčnejši je na območjih z obsežnimi suhimi travniki in njivami, kot so Mursko in Dravsko polje, Goričko, Kras in Vipavska dolina.
Drugod po Evropi in svetu:
Razširjen je po večini Evrope, razen skrajnega severa, in tudi v zahodni Aziji ter severni Afriki. V srednji in južni Evropi je pretežno stalnica, medtem ko so severne populacije deloma selitvene.
Življenjski prostor:
Naseljuje odprto kulturno krajino: suhi travniki, robovi polj, pašniki, kolovozi, mejice. Izogiba se gozdovom in strnjeno urbaniziranim območjem. Najraje ima prostore z nizko vegetacijo in dobro preglednostjo.
Prehrana
Veliki strnad je vsejed. Njegova prehrana se spreminja glede na letni čas.
- Pozimi in zgodaj spomladi: večinoma semena trav, žit in drugih rastlin
- Spomladi in poleti: žuželke, kot so gosenice, hrošči, kobilice, pajki – pomembne za prehrano mladičev
Hrano pobira večinoma na tleh, včasih tudi v nizki travi ali na robovih polj.
Razmnoževanje
Gnezdi od aprila do avgusta, pogosto dvakrat v sezoni. Gnezdo si samica splete nizko v vegetaciji, običajno v travi, včasih ob grmu.
- Gnezdo je skodeličaste oblike, spleteno iz trav, korenin in obloženo z mehkim materialom.
- Samica znese 4 do 6 jajc, ki jih vali 11 do 14 dni.
- Mladiči zapustijo gnezdo približno 10 do 12 dni po izvalitvi, hranita ju oba starša.
Vedenje
V času gnezdenja so samci teritorialni in pogosto pojejo z razglednih točk. Pozimi se veliki strnadi združujejo v jate, pogosto skupaj z drugimi vrstami ptic, kot so vrabci ali drugi strnadi.
Večinoma se gibljejo po tleh in le ob nevarnosti poletijo. V letu so težki, z nizkim letom in nekoliko nihajočo linijo leta.
Ogroženost in varstvo
Stanje v Sloveniji:
Še vedno pogosta vrsta, a lokalno lahko upada zaradi sprememb v kmetijski rabi zemljišč.
Glavne grožnje:
- Intenzivno kmetijstvo (monokulture, pesticidi, gnojenje)
- Izginjanje mejic in travniških robov
- Zgodnja košnja in izguba habitatov za prehrano in gnezdenje
Varstveni ukrepi:
- Vrsta je zavarovana.
- Vključena je v evropske naravovarstvene programe (npr. Natura 2000, KOPOP).
- Spodbuja se ohranjanje mozaične kmetijske krajine z nepokošenimi pasovi in mejicami.
Zanimivosti
- Petje velikega strnada se začne že zelo zgodaj spomladi in pogosto traja še dolgo v poletje.
- Zaradi svojega glasu in pogostosti velja za eno od „ozadnih“ ptic podeželske zvočne krajine.
- Njegova prisotnost kaže na ohranjeno naravno strukturo kmetijskih zemljišč – je indikator biodiverzitete v kulturni krajini.