Močvirski martinec (Tringa glareola) je majhna in vitka ptica iz družine kljunačev (Scolopacidae), ki je znana po svoji specifični fiziognomiji, življenjskih navadah ter prepoznavnem oglašanju. Gre za selivko, ki je v srednji Evropi že precej redka, saj je večina gnezdeče populacije osredotočena na severno in vzhodno Evropo. Močvirski martinec v Sloveniji ni gnezdilec, vendar ga redno opazujemo med selitvijo, predvsem spomladi in jeseni.
Znanstvena klasifikacija:
- Kraljestvo: Animalia (živali)
- Deblo: Chordata (strunarji)
- Razred: Aves (ptiči)
- Red: Charadriiformes (pobrežniki)
- Družina: Scolopacidae (kljunači)
- Rod: Tringa
- Vrsta: Tringa glareola (Linnaeus, 1758)
Opis
Močvirski martinec je ptica velikosti med 18 in 21 cm, z razponom kril med 36 in 40 cm. Je nekoliko manjša od zelenonogega martinca (Tringa nebularia), z vitkejšim telesom in daljšimi nogami. Njegovo telo je precej rahlo in elegantno, kar mu omogoča hitro gibanje, še posebej med preletom ali pri hoji po plitvih vodah.
Perje:
Odrasli močvirski martinci imajo na trebuhu snežno belo perje, medtem ko je njihov hrbet in krila prekrita z vzorcem velikih temno sivih lis z umazano belo obrobo. Na glavi, vratu in prsih se razprostira temno črtasto vzorčje, ki se pri bokih spremeni v prečne lise. Posebnost je tudi značilna temna vzdolžna črta, ki teče od kljuna skozi oči. Okolica oči je svetlejša, z belo nadočesno progo, ki ni posebej izrazita. Kljun je raven, dolg približno 3 cm, temno črne barve na konici in olivno zelene proti bazi. Noge so dolge in zelenkaste, kar je še ena izmed prepoznavnih značilnosti te vrste.
Mladiči:
Mladi močvirski martinci so podobni odraslim, vendar je njihov vzorec na perju nekoliko drugačen. Pege so bolj rjavkaste, proge na repu so ožje, očesna proga pa je bolj izrazita.
Oglašanje:
Močvirski martinec se oglaša s piskajočim, enakomernim žvižganjem, ki je lahko slišan “čif-if-if…” in ponavadi izhaja od samcev, ki se oglašajo z monotono serijo hitrih žvižgov, kot so “tjülü-tjülü-tjülü…”. Ko se znajde v nevarnosti, se odzove z ostrim, kratkim “gip gip gip”.
Razširjenost in selitev
Močvirski martinec je selivec, ki gnezdi daleč na severu Evrope, predvsem na obsežnih barjih, močvirjih in travnatih predelih borealnih gozdov ter tundri. V srednji Evropi so naravna gnezdišča skoraj izginila, zaradi česar danes večino gnezdeče populacije najdemo v severni in vzhodni Evropi. Pri nas v Sloveniji se močvirski martinec pojavlja predvsem med selitvijo, torej spomladi in jeseni, kadar se premika med gnezditvenimi in prezimovališči. Pozimi se seli v tropske predele Afrike, predvsem v Sredozemlje in južno od Sahare.
Habitat
Močvirski martinec živi na odprtih, vlažnih območjih, kot so barja, močvirja, travniki ob rekah, gramoznice in akumulacije, kjer si išče hrano. Njegovo naravno gnezdišče vključuje borealne gozdove, travnata močvirja, tundro in zamočvirjena področja.
Prehrana
Močvirski martinec je vsejed, vendar je v času gnezdenja večinoma mesojedec. Njegova prehrana se večinoma sestoji iz vodnih hroščev, rakcev, stenic ter ličink vodnih žuželk, kot so komarji in drugi dvokrilci. Po gnezditvi, ko selitev postane bližje, na svoj jedilnik vključi tudi rastlinsko hrano, predvsem semena, vendar se še vedno prehranjuje z vodnimi žuželkami, rakci in mehkužci. Včasih si lahko privošči tudi majhno ribico.
Gnezdenje
Močvirski martinec gnezdi na tleh, običajno v majhnih dolbinicah, ki jih obda z mahom, lišaji, vejicami in listjem. Samica snese 4 jajca, ki so umazano olivno zelena in na širšem delu pokrita z gosto rjavimi lisami. Inkubacija traja približno 3 tedne, pri čemer se izmenjujeta oba starša. Mladostni osebki so zelo podobni odraslim, vendar z nekoliko drugačnim vzorcem na perju, pege so rjavkaste, proge na repu pa so že izrazitejše.
Ogroženost in varstveni status
Močvirski martinec je v mnogih državah Evrope zelo ogrožena vrsta, saj je večina njegovih naravnih gnezdišč izginila, predvsem zaradi človekove dejavnosti, kot so sušenje močvirij in uničevanje naravnih habitatov. Zelo redko gnezdi v srednji Evropi, danes je v tej regiji predvsem preletna ptica. V Sloveniji se pojavlja predvsem med selitvijo, vendar ni gnezdilec. Glede na svoje ogroženost in usodo v Evropi, je močvirski martinec uvrščen med redke in ogrožene vrste, ki potrebujejo posebno zaščito in ohranjanje svojega življenjskega prostora.
Zaključek
Močvirski martinec je fascinantna ptica, ki odraža bogatost življenja na mokriščih in močvirjih. Kljub svoji lepoti in specifičnemu oglašanju pa je ta ptica zaradi uničevanja habitatov in sprememb v okolju močno ogrožena. Ohranjanje in zaščita vlažnih območij, kjer močvirski martinec živi, so ključnega pomena za preprečevanje nadaljnje ogroženosti te vrste.