Smrdokavra (Upupa epops) – edinstvena ptica kulturne krajine
1. Splošen opis in prepoznavnost
Smrdokavra je srednje velika ptica, ki je zaradi svojega značilnega videza in vedenja praktično nezamenljiva. Njena dolžina se giblje med 25 in 29 cm, pri čemer njen kljun meri 4 do 5 cm. Razpon peruti znaša od 44 do 48 cm. Njeno telo je obarvano v toplih tonih – zgornji del je rožnato-oranžen do peščeno rjav, kar kontrastno dopolnjujejo črno-bele proge na krilih in repu.
Najbolj prepoznaven del njenega videza je perjanica na glavi, ki jo sestavljajo dolga, ozka peresa s črnimi konicami. Smrdokavra perjanico pogosto dvigne, zlasti ob pristanku, kar jo naredi še bolj markantno. Kljun je dolg, tanek in rahlo ukrivljen navzdol, kar ji omogoča brskanje za hrano v tleh. Noge so kratke in sive barve.
Spolni dimorfizem je pri smrdokavrah komaj opazen, samca in samico je mogoče razlikovati le z natančnim pregledom od blizu. Mladiči so ob izvalitvi pokriti z dolgim, mehkim belim puhom, kasneje pa pridobijo nekoliko manj živahno obarvano perje kot odrasli osebki.
2. Vedenje in prehranjevanje
Smrdokavra ima značilen, neenakomeren let, ki spominja na metulja. Med letom hitro maha s krili, nato pa se za trenutek ustavi in jadra, preden ponovi vzorec. Pogosto jo opazimo, kako poskakuje po tleh, kjer preživi večino časa v iskanju hrane. Pri tem uporablja svoj dolg kljun, s katerim brska po zemlji za nevretenčarji.
Njena prehrana je sestavljena predvsem iz večjih žuželk, njihovih ličink ter črvov. Posebno rada lovi bramorje, murne, gosenice metuljev, pajke in hrošče. Njena sposobnost, da s kljunom doseže hrano globoko v tleh, ji omogoča preživetje v različnih habitatih.
Smrdokavra je samotarska ptica in se običajno zadržuje sama, razen v času parjenja in gnezditve.
3. Oglašanje
Eden izmed najbolj prepoznavnih znakov smrdokavre je njeno značilno oglašanje, ki zveni kot “up-up-up” ali “pu-pu-pu”. Prav ta glas ji je v različnih jezikih prinesel imena, kot so angleško hoopoe, portugalsko poupa in rusko удод. Njeno oglašanje je pogosto slišati zgodaj zjutraj.
4. Življenjski prostor in razširjenost
Smrdokavra naseljuje suho, odprto kulturno krajino – njena najprimernejša bivališča vključujejo:
- travnike z redkimi drevesi,
- visokodebelne sadovnjake,
- vinograde in vrtove,
- redke grmovne in gozdne zaplate.
Izogiba se gosto poraslim, vlažnim območjem in strnjenim gozdovom.
Njeno gnezdo se običajno nahaja v naravnih duplih dreves, v razpokah zidov ali celo v luknjah skal. Zaradi obrambnega mehanizma, pri katerem izloča smrdečo tekočino, je njeno gnezdo pogosto zaznano kot neprijetno dišeče. Mladiči se branijo tako, da izločajo smrdeč izloček iz trtične žleze.
5. Selitve in razširjenost
Smrdokavra je delna selivka. Gnezdi v večjem delu Evrazije, njeno razširjenost pa lahko razdelimo na:
- sezonsko prisotne populacije – v Evropi, Bližnjem vzhodu in Aziji je pogosta spomladi in poleti,
- prezimovalne populacije – pozimi se seli na jug, predvsem v Podsaharsko Afriko,
- stalne populacije – v Južni Aziji in tropskih predelih Afrike živi skozi vse leto.
V Sloveniji je smrdokavra pogosta poletna vrsta, ki jo lahko opazimo od marca do avgusta.
6. Sistematika in podvrste
Smrdokavra spada v družino Upupidae, ki vključuje en sam rod Upupa. Tradicionalno je bila umeščena med vpijate (Coraciiformes), a sodobne genetske raziskave so jo uvrstile v red kljunorožcev (Bucerotiformes).
Poznanih je devet podvrst smrdokavre, ki se razlikujejo po velikosti, vzorcu perja in oglašanju. Nekatere izmed njih so:
- Upupa epops epops – Evropa, severozahodna Afrika in osrednja Azija,
- U. e. saturata – Vzhodna Azija, Japonska in Tibet,
- U. e. africana – južna in osrednja Afrika,
- U. e. marginata – Madagaskar (pogosto obravnavana kot ločena vrsta).
Na otoku Sveta Helena je živela orjaška, verjetno neleteča smrdokavra (Upupa antaios), ki je izumrla s prihodom kolonizatorjev v 16. stoletju.
7. Ogroženost in varstvo
Na globalni ravni smrdokavra ni ogrožena in je na Rdečem seznamu IUCN uvrščena med najmanj ogrožene vrste. Kljub temu ji v nekaterih delih Evrope grozi upad populacije zaradi:
- uničevanja starih sadovnjakov, kjer najde hrano in zavetje,
- intenzifikacije kmetijstva, ki zmanjšuje število žuželk v njeni prehrani,
- pesticidov, ki vplivajo na njen prehranjevalni vir.
V Sloveniji je uvrščena na rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk, saj njeno število upada. Varstvo smrdokavre vključuje ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva, visokodebelnih sadovnjakov in trajnih travnikov z naravnimi zatočišči.
8. Smrdokavra v kulturi
Smrdokavra ima bogato simboliko v mitologiji in folklori različnih kultur:
- V starem Egiptu so jo častili kot sveto ptico.
- V Perziji so ji pesniki pripisovali simboliko modrosti.
- Arabci so verjeli, da ima zdravilne lastnosti.
- V Skandinaviji je veljala za znanilko vojne.
- Leta 2008 so jo v Izraelu izbrali za nacionalno ptico.
Njeno slovensko ime smrdokavra izhaja iz kombinacije besed smrdeti in kavra (‘vrana’), saj že od antike slovi po neprijetno dišečem gnezdu. Na Goričkem je poznana kot upkaš ali hupkaš, v Prekmurju kot upkač, v Slovenskih goricah pa kot mutec.
Smrdokavra je izjemno zanimiva ptica kulturne krajine, ki jo velja ceniti in varovati.