Škrlatec (Carpodacus erythrinus)
Družina: Fringillidae
Red: Passeriformes
Razred: Aves
Morfologija in prepoznavni znaki
Škrlatec je vrsta ščinkavca srednje velikosti (dolžina telesa 13,5–15 cm), z značilno robustno telesno postavo, močno glavo, izrazito stožčastim kljunom ter relativno dolgim repom. Odrasli samec v razplodnem perju je po glavi, trtici, grlu in oprsju intenzivno škrlatno rdeče obarvan, preostali del telesa rjavo progast. Samice in juvenilni osebki so brez rdečine, dorsolateralno sivo-rjavi, ventralno svetlejši, s šibko vzdolžno progasto risbo.
Bioakustika
Samci v času parjenja zasedejo razmeroma majhne teritorije in z intenzivnim petjem iz izpostavljenih mest (vrhovi grmov, robovi krošenj) signalizirajo prisotnost. Petje je melodično, variabilno žvrgolenje, sestavljeno iz čistih, zaporednih not, običajno dolžine 2–4 sekunde.
Ekologija in habitatne preference
Vrsta naseljuje grmovnate habitate v nižinskih ali submontanskih območjih, preferira vlažna rastišča, kot so barjanski robovi, poplavne ravnice, zaraščajoče travnike, pasove mladega vrbovja in robove kulturne krajine s prisotnostjo gostega grmovja. Hrani se predvsem semeni, brsti in poganjki rastlin, redkeje z žuželkami in drugimi nevretenčarji. Gnezdo je skodeličasto, nameščeno nizko v gosto vegetacijo; gnezdi 1× letno.
Razmnoževanje
Gnezdi od konca maja do julija. Gnezdo je skrito v grmovju, spleteno iz trav, korenin in mahu, povezano s pajčevinami. Samica izleže 4–6 jajc, inkubacijska doba traja 12–14 dni, za mladiče skrbita oba starša. Mladiči zapustijo gnezdo približno po 14–16 dneh.
Fenologija in selitveni vzorec
Škrlatec je dolgoletna selivka s prezimovališči na indijskem podkontinentu (Indija, Nepal, Bangladeš). V zahodno Evropo se je razširil v zadnjem stoletju. V Sloveniji je poletni gost; prihod v začetku maja, odhod septembra. Selitvena pot poteka vzhodno od Slovenije, kar je povezano z njegovo pozno in lokalizirano kolonizacijo.
Razširjenost in populacija v Sloveniji
V Sloveniji je zelo redka gnezdilka, z nekaj potrjenimi lokalitetami: Ljubljansko barje, Cerkniško jezero in posamezni zapisi z drugih mokrišč. Ocene gnezdeče populacije znašajo manj kot 50 parov. Zaradi skritnosti in nevpadljivega vedenja je lahko pogosto spregledan.
Varstveni status
- IUCN status (globalno): LC (Least Concern)
- Varstveni status v Sloveniji: ni posebej zavarovan, redka in lokalizirana gnezdilka
- Grožnje: Izguba habitatov (izsuševanje mokrišč, zaraščanje odprtih grmovnatih površin), degradacija habitatov zaradi intenzifikacije kmetijstva in pozidave.
- Potencialne varstvene usmeritve: Ohranjanje in obnavljanje grmovnatih habitatov na vlažnih območjih, monitoring znanih gnezdišč.