Močvirska sinica

Močvirska sinica (Poecile palustris)

Osnovni opis

Močvirska sinica je majhna pevka iz družine sinic, dolga okoli 11–13 cm. Kljub imenu je ne bomo pogosto našli v pravih močvirjih – raje naseljuje vlažne listnate in mešane gozdove, še posebej poplavne loge z bukvijo in hrastom. V Sloveniji je stalna in pogosta vrsta, ki gnezdi in prezimuje pri nas.

Videz

Močvirska sinica je enostavno obarvana, vendar prepoznavna po nekaterih značilnostih:

  • Bleščeče črna kapa, ki sega od temena do zatilja, in majhna črna »bradica« pod kljunom.
  • Lica in zgornji del prsi so bela.
  • Trebuh, boki in spodnji del prsi so umazano beli do rjavkasto rožnati.
  • Hrbet, krila in rep so enotno sivkasto rjavi.
  • Pomembna razlika od podobne gorske sinice je odsotnost svetle proge (»zrcala«) na perutih.

Gre za dokaj majhno sinico, malenkost manjšo od velike sinice.

Življenjski prostor

Najraje živi v:

  • Vlažnih listnatih in mešanih gozdovih (posebej z bukvijo in hrastom),
  • Območjih ob rekah in potokih – poplavni gozdovi,
  • Občasno v parkih, vrtovih in mejicah, še posebej pozimi, ko se približa človeškim bivališčem.

Gnezdenje

Gnezdi v naravnih duplih, votlem lesu, starih štorih ali zapuščenih detlovih duplih, ki jih lahko sama razširi.

  • Gnezdo zgradi iz mahu, travnih bilk in puha.
  • Samica znese 7–10 belih, rdečkasto lisastih jajc.
  • Valjenje traja 12–15 dni, mladiči pa zapustijo gnezdo po približno 18 dneh.
  • Letno ima običajno en zarod.

Prehrana

  • Poleti se hrani pretežno z žuželkami, pajki in njihovimi ličinkami.
  • Pozimi preide na semena in pogosto obišče krmilnice, kjer je manj napadalna kot plavček ali velika sinica.

Oglašanje

Glasovi močvirske sinice so dober način za ločevanje od podobnih vrst:

  • Značilni klic: »pi-tsuj«, glasen in jasen.
  • Petje je raznoliko in melodično, pogosto ponavljajoče: »djep-djep-djep«, »chüpp chüpp«, »cii-ta cii-ta«.
  • Včasih se sliši podobno plavčku, a s prepoznavno razliko v tonu in ritmu.

Podobne vrste

Najbolj podobna je gorska sinica (Poecile montanus), s katero jo lahko zamenjamo. Gorska sinica ima nekoliko bolj mat črno kapo in svetlo progo na perutih. Njuno oglašanje je najbolj zanesljiv način ločevanja. Redkejša, a sorodna je tudi žalobna sinica (Poecile lugubris).

Orodna vrstica za dostopnost