Čebelar (Merops apiaster)
Čebelar, znan tudi kot legát, je ena najlepših ptic v Sloveniji. Zaradi svojega pisanega perja in elegantnega obnašanja velja za pravi dragulj naših naravnih habitatov. Njegovo znanstveno ime je Merops apiaster, pripada družini legatov (Meropidae) in redu vpijatov (Coraciiformes). Je strogo zavarovana vrsta, v Sloveniji pa ga uvrščamo med ogrožene vrste zaradi specifičnih življenjskih potreb in zmanjševanja primernih habitatov.
Opis vrste
Čebelar je vitka in srednje velika ptica, dolga 27–29 cm, z razponom kril od 44 do 49 cm. Njegovo perje je izjemno barvito in eksotično. Zgornji del telesa, vključno z glavo in hrbtom, je obarvan lisičjerjavo. Spodnji del telesa, vključno s prsnim košem, trebuhom in trtico, je sinjemoder. Grlo je rumeno, obdano s temnim ovratnikom. Čelo je belkasto, čez rdeče oči pa poteka ozek črn pas. Ramena in sekundarna letalna peresa so zelenkasta, primarna peresa pa modrikasta z izrazitimi črnimi robovi. Rep je modrikast, s podaljšanima sredinskima peresoma, kar daje vtis dolgega, koničastega repa. Spodnja stran kril je svetla, z rdečkastim odtenkom in črno obrobljenimi peresi.
Kljun je dolg, črn in rahlo ukrivljen navzdol, prilagojen lovu večjih žuželk v letu. Njegova posebna spretnost omogoča čebelarju hitro in natančno uloviti plen, pri čemer ga najprej udari ob trdo površino, da odstrani strupene žleze.
Oglašanje
Čebelar se oglaša z melodičnimi, žvižgajočimi glasovi, ki jih je mogoče slišati od daleč. Njegovi najpogostejši klici so nežno žvižgajoče “pjüüt-pjüüt” ali rahlo brenčeče “prüürr-prüürr”. Na gnezdiščih se oglaša tudi s krajšimi in bolj odsekanimi žvižgi.
Življenjski prostor
Čebelarji naseljujejo peščene stene ob rekah, potokih ali gramoznicah, kjer kopljejo gnezdilne rove. Takšne vertikalne stene najdemo v gramoznicah, obrežjih rek in opuščenih peskokopih. V Sloveniji gnezdi na naslednjih območjih:
- Ob reki Muri,
- Na Goričkem,
- Na Bizeljskem (najstarejša kolonija),
- V peskokopu Ravno na vzhodnem delu Krakovskega gozda,
- V gramoznicah v Vrbini pri Brežicah,
- Na robu Krakovskega gozda in v Halozah.
Ti habitati so ključnega pomena za ohranitev vrste, saj zagotavljajo prostor za gnezdenje in dostop do hrane.
Prehrana
Ime “čebelar” izvira iz njegovega glavnega prehranjevalnega vira – čebel. Poleg čebel lovi tudi druge velike žuželke, kot so ose, kačji pastirji, metulji, škržati in hrošči. Plen lovi v zraku z neverjetno hitrostjo in spretnostjo. Da bi se izognil piku, žuželko udari ob trdo površino, preden jo pogoltne.
Gnezdenje
Gnezditveno obdobje čebelarja se začne v maju, ko se vrnejo iz prezimovanja v tropski Afriki. Gnezdo si izkoplje v obliki rova, dolgega 1–2 metra, v peščene stene. Pogosto začne kopati več rovov, a dokonča le enega. Pari so zvesti gnezdiščem, pogosto uporabljajo stare rove, če se ti niso porušili.
Samica znese 4–7 belih jajc, običajno v juniju. Valjenje traja približno 24 dni, večino časa vali samica, medtem ko samec prinaša hrano. Po izvalitvi mladičev sledi intenzivno hranjenje, pri katerem sodelujeta oba starša. Mladiči so gnezdomci in zapustijo gnezdo po približno treh tednih, ko že obvladajo letenje.
Selitev in prezimovanje
Čebelarji so selivci, ki preživijo zimo v tropski Afriki. V Sloveniji se pojavijo konec aprila ali v začetku maja, gnezditveni habitat pa zapustijo konec julija ali v avgustu. V tem času se družine z mladiči pomikajo ob vodotokih proti jugu.
Ogroženost in varstvo
Čebelar je ogrožena vrsta v Sloveniji in EU. Njegova glavna grožnja je izguba primernih habitatov, zlasti zaradi uničevanja peščenih sten in gramoznic, ki so potrebne za gnezdenje. Poleg tega ga ogroža tudi pomanjkanje hrane, povezano z zmanjšanjem populacij žuželk zaradi uporabe pesticidov in izgube biotske raznovrstnosti.
V Sloveniji je čebelar zavarovan v okviru omrežja Natura 2000. Na nekaterih gnezdiščih, kot je peskokop v Župjeku na Bizeljskem, so postavljene opazovalnice in informativne table, da bi obiskovalci čim manj vznemirjali ptice.
Zaključek
Čebelar (Merops apiaster) je pravi simbol pisane lepote in naravne harmonije. Ohranjanje njegovih habitatov in prehranjevalnih virov je ključno za njegovo preživetje. Z ustreznimi ukrepi, kot so ohranjanje peščenih sten in zmanjševanje uporabe pesticidov, lahko zagotovimo, da bo ta barviti selivec še naprej krasil slovensko naravo.