Breguljka (Riparia riparia)
Breguljka je ena najmanjših lastovk iz družine lastovk (Hirundinidae), znana po svoji selitveni naravi in značilnem gnezdenju v kolonijah v peščenih stenah. Razširjena je po Evropi, Sredozemlju in delih Severne Amerike, pozimi pa seli na jug, vse do Afrike, Južne Azije in Južne Amerike.
Značilnosti
Breguljka je majhna ptica z dolžino telesa približno 12 cm in razponom kril okoli 30 cm. Po hrbtu je rjavo-siva, spodnji del telesa pa je bel, z značilnim rjavim pasom, ki ločuje grlo od prsi. Njen rep je kratek in rahlo škarjast, brez belih pik, kar jo loči od sorodnih vrst, kot je mestna lastovka. Odrasli samci in samice so si po videzu zelo podobni, mladiči pa imajo sivkasto grlo in manj izrazit pas na prsih. Njihova letalna peresa imajo rjaste robove.
Med letom breguljko prepoznamo po hitrih, sunkovitih zamahih s perutmi in lahkotnem drsenju. Oglaša se z nežnim ščebetanjem, na gnezdiščih pa je pogosto slišati ponavljajoče se drdranje, podobno zvoku “trrrš” ali “trre-trre-trre”.
Gnezdenje
Breguljke gnezdijo v kolonijah, ki lahko štejejo od nekaj deset do več sto parov. Gnezdišča si izberejo v navpičnih peščenih stenah, npr. ob rekah, v gramoznicah in peskokopih. Par si skupaj izkoplje rov, dolg od 50 do 120 cm, ki je rahlo nagnjen navzgor, da voda ne zalije gnezda. Na koncu rova uredita komoro, ki jo obložita z mehkim materialom, kot so perje in suhe bilke.
Samica znese povprečno 5 belih jajc, ki jih vali od 12 do 16 dni, pri čemer si delo delita oba partnerja. Mladiči so gnezdomci in ostanejo v gnezdu približno 3 tedne, medtem ko jih starša hranita z žuželkami, ki jih ujamejo v letu. Breguljke lahko vzgojijo do dva zaroda na sezono.
Prehrana
Prehranjujejo se z manjšimi žuželkami, ki jih lovijo v zraku, pogosto tik nad gladino vode. Zaradi tega so breguljke tesno povezane z vodnimi površinami.
Selitev in razširjenost
Breguljke so selivke in se spomladi, konec marca ali v začetku aprila, vračajo na gnezdišča. Jeseni, že avgusta, zapustijo svoja območja in se selijo na jug. Imajo široko geografsko razširjenost in veliko populacijo, ki šteje okoli 46 milijonov osebkov, zato jih IUCN uvršča med najmanj ogrožene vrste.
Stanje v Sloveniji
V Sloveniji je breguljka redka poletna vrsta. Najpogosteje gnezdi ob reki Muri, kjer je ocenjenih med 150 in 200 parov. V preteklosti je gnezdila tudi ob reki Dravi, a je z izgradnjo hidroelektrarn skoraj povsem izginila, razen občasnih gnezditev v gramoznicah. Prav tako gnezdi v gramoznicah v Vrbini pri Brežicah ter na dveh lokacijah ob Savi blizu Ljubljane.
Ogroženost
Breguljke so ogrožene predvsem zaradi izgube gnezdišč, ki so posledica regulacije rek, uničenja peščenih sten ter človekovih posegov v gramoznice. Grožnjo predstavljajo tudi naravni plenilci, kot so kače in podlasice, ki lahko dostopajo do gnezd zaradi zaraščanja sten.
Zaključek
Breguljka je izjemno prilagodljiva in družabna ptica, vendar je njena prihodnost odvisna od ohranjanja naravnih habitatov, zlasti neokrnjenih peščenih sten in območij ob vodotokih. Kot ena prvih znanilk pomladi ostaja simbol trdoživosti in prilagodljivosti v spremenjenem okolju.