Zlatovranka

Zlatovranka (Coracias garrulus)


Znanstvena klasifikacija

  • Red: Otidiformes (dropji)
  • Družina: Otididae (dropji)
  • Rod: Tetrax
  • Vrsta:Coracias garrulus

Splošni opis

Zlatovranka je najmanjši predstavnik družine dropjev v Evropi. Gre za ptico travnatih in stepskih območij, znano po svojem zanimivem svatovskem vedenju in izrazitem spolnem dimorfizmu. Njena ogroženost je povezana predvsem z izginjanjem tradicionalne kulturne krajine.


Velikost in teža

  • Dolžina: 40–45 cm
  • Razpon kril: 85–95 cm
  • Teža: samec 700–950 g, samica nekoliko lažja (600–700 g)

Videz

Samec (v gnezditveni sezoni):

  • Glavna značilnost je izrazit črn vrat z dvema vodoravnima belima pasovoma – daje videz bele „ovratnice“.
  • Glava je svetlo siva, oči temne, kljun sivkast.
  • Hrbet je rjavo progast s črnimi lisami – dobra kamuflaža v suhi travi.
  • Spodnji del telesa je bel.
  • Krila so bela z črnimi konicami, zelo opazna v letu.

Samica in samec izven gnezditvene dobe:

  • Diskretno rjavo-progasto perje, brez črnega vratu in ovratnice.
  • Kamuflažne barve omogočajo, da se zlatovratka zlije z okolico, kar je pomembno za gnezdenje na odprtih tleh.

Glas in vedenje

  • Zlatovranka je večinoma tiha, a v času parjenja samec spušča mehke, nizke „brrr“ glasove ali nežno oglašanje, povezano z razkazovanjem.
  • Posebnost je svatbeno vedenje: samci izvajajo razkazovalne skoke, včasih tudi navpično v zrak, in prikazujejo svojo kontrastno obarvanost.

Habitat (življenjski prostor)

  • Naravni habitat: suhi travniki, stepne pokrajine, pašniki, občasno tudi ekstenzivno obdelana kmetijska zemljišča (npr. žitna polja z mejicami).
  • Pomembna je odprta krajina z nizko vegetacijo in nizko stopnjo motenj.

V Sloveniji:

  • V preteklosti je zlatovratka občasno gnezdila v Prekmurju, a je danes izumrla kot gnezdilka.
  • Posamezni osebki so še lahko opaženi med selitvijo.

Prehrana

Zlatovratka je vsejedka, prehrana je odvisna od letnega časa.

  • Spomladi in poleti: žuželke (kobilice, hrošči, ličinke), pajki, polži
  • Jeseni in pozimi: semena, zrna, poganjki, listi

Hrano pobira s tal med počasnim sprehajanjem po odprti pokrajini.


Razmnoževanje

  • Gnezdi na tleh, običajno skrito med redko travo ali nizko vegetacijo.
  • Samica sama izbere mesto za gnezdo in vali.
  • Število jajc: 3–5
  • Inkubacija: 20–22 dni
  • Mladiči so gnezdomci – zapustijo gnezdo zelo hitro po izvalitvi, že prvi dan hodijo in se hranijo sami, a jih mati še varuje.

Selitev in razširjenost

  • Selitvena vrsta v osrednji in vzhodni Evropi, medtem ko so populacije v južni Evropi pretežno stalne ali le delno selivke.
  • Zimo preživlja na območjih z blažjim podnebjem – južna Španija, severna Afrika, jug Italije.

Ogroženost in varstveni status

Zlatovratka je močno ogrožena vrsta v večini srednje in zahodne Evrope. Glavne grožnje vključujejo:

  • Izguba življenjskega prostora zaradi intenzivnega kmetijstva
  • Zgodnja in pogosta košnja
  • Gnojenje in pesticidi (uničevanje prehranskih virov)
  • Zaradi gnezdenja na tleh je ranljiva za plenilce in motnje

Varstvo:

  • Vključena v Direktivo o pticah EU (Priloga I)
  • Uvrščena med posebej varovane vrste v več državah EU
  • V Sloveniji je zavarovana vrsta, kljub temu pa je izumrla kot redna gnezdilka

Zanimivosti

  • Ime zlatovranka izhaja iz „zlate ovratnice“, čeprav gre v resnici za kontrastno belo črto na črnem vratu samca.
  • Kot najmanjši evropski drop ima precej lažjo postavo in lahko leti bolj okretno kot večji sorodniki.
  • Med svatbenim obnašanjem se samci zbirajo na „svatbenih arenah“, kjer tekmujejo v razkazovanju in dvorjenju samicam.
  • Zaradi odvisnosti od tradicionalne kulturne krajine je zlatovratka tudi indikatorska vrsta za naravi prijazno kmetijstvo.

Orodna vrstica za dostopnost