
Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)
Znanstvena klasifikacija
- Red: Passeriformes (pevke)
- Družina: Locustellidae (trstnice in rogozarke)
- Rod: Locustella
- Vrsta: Acrocephalus scirpaceus
Opis
Srpična trstnica je srednje velika trstnica, znana po svojem dolgotrajnem, monotonem cvrčečem petju, podobnem zvoku kobilice ali škržata. Je izredno skrivnostna ptica, ki se večinoma zadržuje v gostem trstičju in jo redko vidimo na odprtem.
Velikost:
- Dolžina telesa: približno 14–16 cm
- Razpon kril: 16–21 cm
- Teža: 15–20 gramov
Značilnosti videza:
- Telo je vitko, z dolgim repom, ki ga pogosto rahlo dviguje in trese.
- Perje je zgoraj enotno rjavo, spodaj svetlejše, brez izrazitih lis ali prog (za razliko od nekaterih drugih trstnic).
- Ima rahlo zaobljen rep in ozka, zašiljena krila.
- Kljun je tanek in koničast, oči so temne, noge pa rožnate.
Gre za zelo neopazno ptico, katere barva in gibanje jo dobro skrijeta v okolju trstičja.
Razširjenost in življenjski prostor
Srpična trstnica je razširjena v južni in osrednji Evropi ter v zahodni Aziji. Vzhodne populacije prezimujejo v Afriki južno od Sahare.
V Sloveniji:
- Je redna, a lokalna gnezdilka, predvsem na nižinskih območjih, kjer so obsežni trstični pasovi (npr. Cerkniško jezero, Škocjanski zatok, Ljubljansko barje).
- Pogosteje jo zaznamo med selitvijo.
Življenjski prostor:
- Gnezdi v gostem trstičju ob stoječih ali počasi tekočih vodah.
- Najraje ima večje, neprekinjene površine trstičja brez prekinitev, pogosto skupaj z drugimi vrstami rogozark in trstnic.
Prehrana
Prehranjuje se z drobnimi nevretenčarji, ki jih pobira s tal ali iz trstičja.
Prehrana vključuje:
- žuželke (hrošči, muhe, kobilice, ličinke)
- pajke
- druge drobne členonožce
Hrano si išče pretežno v spodnjih plasteh vegetacije, pri tleh ali na steblih trstike.
Petje
Petje srpične trstnice je njen najbolj značilen znak prisotnosti.
Značilnosti:
- Petje je dolgo, enolično cvrčanje, ki zveni kot stalen, škržatom podoben “rrrrrrrrrrr”.
- Lahko traja tudi več kot minuto brez prekinitve.
- Poje predvsem ponoči in ob zori, pogosto skrita globoko v trstičju.
Zaradi monotonega petja jo lahko zamenjamo s cvrčalo trstnico ali travniško cvrčalko, vendar se razlikuje po ritmu in tonu.
Razmnoževanje
Gnezdenje:
- Gnezdi od maja do julija.
- Gnezdo je skrito v gosti vegetaciji, nizko nad tlemi ali tik nad vodno gladino, spleteno iz suhih trav in listja.
- Samica znese 3 do 6 jajc.
- Inkubacija traja približno 13–15 dni.
- Mladiči zapustijo gnezdo po 10–12 dneh, čeprav še ne znajo leteti.
Vedenje
- Je samotarska in zelo zadržana ptica.
- Redko leti na dolge razdalje nad vegetacijo – raje se izmika skozi trstičje kot miš.
- Večinoma se zadržuje pri tleh ali v spodnjih plasteh rastlinja.
- Selivka – prezimuje v podsaharski Afriki.
Ogroženost in varstvo
Srpična trstnica ima na globalni ravni status najmanj ogrožene vrste (Least Concern), vendar so lokalne populacije ogrožene zaradi izgube življenjskega prostora.
Glavne grožnje:
- izsuševanje in melioracija mokrišč
- krčenje trstičij zaradi kmetijstva ali turistične infrastrukture
- onesnaženje voda
V Sloveniji:
- Vrsta je zavarovana.
- Nekatera njena gnezdišča so vključena v Natura 2000.
- Ključna je ohranitev večjih, stabilnih območij trstičij z malo motenj.
Zanimivosti
- Ime “srpična” izvira iz njene sorodnosti s travniško cvrčalko, katere pesem spominja na zvok srpa med košnjo.
- Zaradi nočnega petja jo pogosteje slišimo kot vidimo – opazovanja čez dan so redka.
- Mladiči hitro postanejo samostojni, vendar ostanejo v bližini staršev še nekaj časa.