Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)
Duplinska kozarka je izrazita in vpadljiva vrsta ptice, ki jo hitro prepoznamo zaradi njenega značilnega črno-belega vzorca in rjavkastega pasu čez prsi. Ta ptica spada v družino plovcev in je po telesni zgradbi podobna gosi, vendar se od nje precej razlikuje po barvah in velikosti. Odrasli samci imajo značilno rdečo grbo nad kljunom, ki jo samci nimajo, samice pa so nekoliko manjše od samcev.
Značilnosti
Duplinska kozarka je velika ptica, ki lahko doseže dolžino od 58 do 67 cm, razpon njenih kril pa meri od 110 do 133 cm. Samice so nekoliko manjše od samcev, vendar so vse ptice te vrste precej velike. Njihova osnovna barva je bela, z izrazito temno zeleno glavo in vratom. Prsi krasita širok rjav pas, ki se nadaljuje v skoraj črna primarna letalna peresa. Ta kontrastna barvna shema daje ptici prepoznavno črno-belo obarvanost. Samci med dvorjenjem razvijejo živordeč kljun z okroglo zadebelitvijo na zgornji strani baze kljuna, medtem ko je ta zadebelitev pri samicah manj izrazita, njihov rjav pas pa je ožji. Mladostni osebki (juvenilci) so po trebušni strani skoraj beli, po hrbtu pa sivkasti.
Ekologija in prehrana
Duplinske kozarke so vsejede ptice, ki se prehranjujejo predvsem z vodnimi nevretenčarji, kot so mehkužci in raki, ter z majhnimi ribami in algami v plitvih vodah. Na obalah rek in jezer, pa tudi na poljih, se rade pasejo na travah, kjer uživajo v rastlinskih semenih. Duplinske kozarke so dnevno aktivne in preživijo večino dneva v iskanju hrane na obalnih območjih, včasih pa se gibljejo tudi na travnikih, kjer iščejo semena in drugo vegetacijo.
Razširjenost in selitev
Duplinska kozarka je razširjena ob obalah severozahodne Evrope, na manjših območjih Sredozemlja in tudi v jugovzhodni Aziji. Pozimi se ptice selijo proti jugu, mnoge iz Azije pa se zbirajo okrog Kaspijskega jezera, medtem ko se populacije iz severozahodne Evrope premikajo proti Sredozemlju, vključno z Magrebom v Afriki. Ptice so v tem času zelo družabne in tvorijo velike jate, ki lahko število osebkov dosežejo tudi do 100.000. V Sloveniji duplinska kozarka gnezdi predvsem v Sečoveljskih solinah, kjer so gnezditev prvič zabeležili leta 2005. Pred tem je bila v Sloveniji le redka gostja, ki se je pojavila med selitvijo ali prezimovanjem.
Gnezdenje
Duplinske kozarke so zanimive tudi zaradi svoje izbire gnezdišč. Gnezdijo v drevesnih duplih, v rovih, ki jih izkopljejo sesalci, ali pa včasih na tleh, vendar redkeje. Najraje gnezdijo v slanih mokriščih, na morski obali z blatnimi plitvinami, na peščenih ali blatnih rečnih izlivih in tudi na obalah stepskih jezer in rek.
Ogroženost in varstvo
Duplinska kozarka ni ogrožena vrsta, saj ima veliko območje razširjenosti in številčno populacijo. Vendar pa so njena gnezdišča ogrožena zaradi sprememb v režimu plimovanja, kar vpliva na kakovost njenega življenjskega prostora. Poleg tega ptice, ki gnezdijo, trpijo zaradi plenjenja, zlasti s strani tujerodne vrste, ameriškega nerca (Neovison vison), ki je pobegnil s farm, kjer ga gojijo zaradi dragocenega kožuha.
Oglašanje
Duplinske kozarke imajo različne glasove, s katerimi komunicirajo. Samci med dvorjenjem oddajajo serijo visokih žvižgov, medtem ko samice med letom pogosto oddajajo dolge serije nosljatih “ga-ga-ga” zvokov. Ko se počutijo ogrožene, glasno pihajo.
Zaključek
Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) je atraktivna, kontrastno obarvana ptica, ki se ponaša z zanimivimi ekološkimi in vedenjskimi značilnostmi. Kljub temu, da ni ogrožena, je potrebna skrb za ohranitev njenih življenjskih prostorov, zlasti obalnih in mokriščnih območij, ki so ključna za njeno prehrano in gnezdenje. Gnezdi v slanih mokriščih in drevesnih duplih ter je pomemben del ekosistema v teh habitatih.