Žvižgavka (Anas penelope)
Opis vrste
Žvižgavka je elegantna ptica iz rodu rac (Anatidae) in reda plojkokljunih (Anseriformes), znana po melodičnem oglašanju samcev, ki spominja na visok žvižg. Ta družabna ptica živi v velikih jatah in se prehranjuje pretežno z rastlinsko hrano. V Sloveniji je redna preletnica in zimski gost, opaziti pa jo je mogoče predvsem ob vodnih površinah, kot so lagune, močvirni travniki in poplavna območja.
Prepoznavanje
Samec je prepoznaven po lisičje rdečkasti glavi z umazano belim čelom in temenom, rožnatih prsih, belem trebuhu in sivih bokih. Krila imajo značilen bel pas, tik nad bleščeče zelenim zrcalom na perutih. Kljun je modrikasto siv s črno konico.
Samica ima bolj nevtralne barve z rjavkasto glavo in belkastim trebuhom. Kljun je prav tako modrosiv s črno konico, peruti pa so manj kontrastne z zatemnjenim zrcalom in neizrazito belo liso.
Razširjenost in življenjski prostor
Žvižgavke gnezdijo na severu Evrazije, predvsem v tundri, na barjih in na močvirnih travnikih Rusije in Skandinavije. Nekatere populacije živijo tudi na Britanskem otočju in v ZDA. Prezimujejo v toplejših območjih, kot so Sredozemlje, severna Afrika in Azija, najpogosteje na blatnih morskih obalah, v lagunah in na poplavnih ravnicah.
V Sloveniji prezimujejo v Sečoveljskih solinah, kjer jih je bilo v preteklosti zabeleženih več kot 1.000. V zadnjih letih se število zmanjšuje – trenutno ne preseže 300 osebkov. Med selitvijo jih najdemo na večjih stoječih vodah, gramoznicah ter mokrih traviščih.
Gnezdenje
Gnezditvena sezona poteka od maja do junija daleč na severu. Samica gnezdi v tundri, na barjih ali močvirnih travnikih, kjer znese od 7 do 10 masleno-rumenih ali rdečkasto rumenih jajc. Vali jih 22 dni, mladiči, ki so begavci, pa se popolnoma zanašajo na mater. Poletijo približno 40–42 dni po izvalitvi.
Prehrana
Žvižgavka je rastlinojeda ptica, ki se prehranjuje s travami, listi, semeni in drugimi rastlinskimi deli. Pogosto se pase na travnatih površinah ob vodah in mokriščih, podobno kot gosi. Poleti uživa rastline na mokriščih, pozimi pa predvsem rastlinsko hrano na nižinskih mokriščih in travnikih.
Oglašanje
Samci so poimenovani po značilnem visokem žvižgu „uiiiu“ ali „piiiu“, ki ga uporabljajo za klicanje samic. Samice imajo bolj hrapav in kvakajoč glas, ki spominja na „karr, karr“.
Ogroženost in varstveni status
Čeprav vrsta trenutno ni zavarovana, njen življenjski prostor ogrožajo izguba mokrišč, podnebne spremembe in lov. Na prezimovališčih, kot so Sečoveljske soline, je zabeležen upad populacije. Ohranitev mokrišč in drugih vodnih habitatov je ključnega pomena za dolgoročno preživetje žvižgavke in drugih podobnih vrst.
Žvižgavka je s svojo elegantno podobo, prepoznavnimi zvoki in zanimivim vedenjem izjemen dodatek biodiverziteti mokrišč. Pogosto jo v slovenskih mokriščih opazimo v jatah, kjer s svojo prisotnostjo obogati ekosistemski spekter našega okolja.