Krekovt (Nucifraga caryocatactes)
Opis in prepoznavanje
Krekovt je srednje velik ptič iz družine vranov (Corvidae), nezamenljiv zaradi svoje značilne obarvanosti in oblike. Meri 32–38 cm v dolžino, razpon njegovih kril pa znaša 49–53 cm. Njegovo operje je temno rjave barve, posuto z gosto mrežo belih peg, ki pokrivajo skoraj celo telo, razen vrha glave in peruti, ki ostajata enakomerno temni. Posebej vpadljiva sta snežno bela predel pod repom in konica repa, kar ga loči od drugih ptic. Ima kratek rep, robusten kljun, ki je dolg, šilast in močan, ter podolgovato glavo, kar mu daje značilno silhueto.
Njegova drža je pogosto pokončna, opazimo ga lahko na vrhovih smrek ali drugih iglavcev, kjer preži na plen ali išče semena. Med letom se prepozna po njegovem črno-belo kontrastnem videzu v zadnjem delu telesa. Kljub temu je v evropskih gozdovih plašna in previdna ptica, ki jo je težko opaziti.
Življenjski prostor in razširjenost
Krekovt ima veliko območje razširjenosti, ki zajema severno in osrednjo Evrazijo. Pri nas je stalnica v strnjenih gorskih in hribovitih gozdovih, kjer naseljuje območja med 450 in 1600 m nadmorske višine. Še posebej pogosto ga srečamo v gozdovih Trnovskega gozda, Snežnika, Alp in Dinaridov.
Gnezdi v gosto zaraščenih iglastih in mešanih gozdovih, kjer so poleg iglavcev prisotni tudi leska ali cemprin. Te vrste dreves so ključne za njegovo prehrano, zato ima vlogo pri širjenju njihovih semen.
Biologija in prehrana
Krekovt je vsejed ptič, a njegova prehrana se večinoma osredotoča na semena. Poleti se hrani predvsem s semeni smrek, cemprina in macesna, medtem ko jeseni in pozimi njegov glavni vir hrane postanejo lešniki. Plodove leske in cemprina zbira, jih shranjuje v podzemne zaloge in jih kasneje, ko jih potrebuje, odkoplje. Poleg tega uživa orehe, jagode, žuželke, polže, pa tudi jajca in mladiče manjših ptic. S svojo dejavnostjo shranjevanja semen pomembno vpliva na naravno širjenje sestojev leske in cemprina.
Gnezdenje
Krekovt gnezdi zgodaj v letu. Njegova gnezda so nameščena na varnih in nedostopnih mestih, pogosto v gosto krošnjo smrek ali drugih iglavcev. Gnezdo je dobro izolirano, grajeno iz vejic, mahu in iglic. Samica običajno izleže 2–4 jajca, oba starša pa aktivno sodelujeta pri skrbi za zarod.
Oglašanje
Krekovt je relativno tih ptič, njegov klic pa je globok in dolg ter nekoliko podoben klicem sive vrane, a tišji in bolj urejen. Med opazovanjem v naravi je pogosto bolj slišan kot viden.
Ekološki pomen in status
Kot glavni raznašalec semen cemprina in leske ima krekovt ključno ekološko vlogo v gorskih in hribovitih gozdovih, saj prispeva k regeneraciji in širjenju teh drevesnih vrst. Čeprav je njegova populacija zaradi krčenja gozdov in degradacije habitatov ponekod upadla, ima še vedno veliko število primerkov in široko razširjenost. Zato ne velja za globalno ogroženo vrsto.
V Sloveniji je krekovt pogost gnezdeči ptič in pomemben člen gorskih ekosistemov. S svojim načinom življenja, previdnostjo in značilno obarvanostjo ostaja enigmatična in zanimiva vrsta tako za naravoslovce kot za ljubitelje narave.