Bobnarica (Botaurus stellaris) je velika in čokata ptica iz družine čapelj, z dolgim in močnim kljunom, širokim vratom ter močnimi nogami. Njena dolžina znaša od 70 do 80 cm, razpon kril pa od 125 do 135 cm. Ima značilno rjavkasto varovalno barvo z vzorcem, ki se odlično zlije z okoliškim trstičjem in ji omogoča, da ostane skoraj nevidna. Poletno obdobje zaznamuje njen značilen globok klic »BUUH«, ki spominja na zvok prazne steklenice in se sliši tudi do 5 kilometrov daleč. V letu bobnarica spominja na križanca med čapljo in sovo.
Življenjski prostor in vedenje
Večino časa preživi v gosto poraščenem trstičju v bližini jezer, rek ali drugih močvirskih območij. Gre za samotarsko ptico, ki je najbolj aktivna v mraku. Takrat ob bregovih vode lovi ribe, dvoživke, plazilce, ptičje mladiče, majhne sesalce in večje nevretenčarje, kot so žuželke, pajki, raki in mehkužci. Njen življenjski prostor vključuje mirna močvirja z mlado trstičevno vegetacijo, kjer so vodne površine konstantne in prisotne skozi vse leto.
Gnezdenje in razmnoževanje
Gnezdenje poteka med marcem in junijem, pri čemer samci pogosto tekmujejo za več samic. Gnezdo, ki je narejeno iz trstičja in drugih rastlin, običajno zgradijo v gostem trstičju tik ob vodi ali na plavajočih podlagah. Samica znese jajca, ki jih vali sama, medtem ko samec pogosto sodeluje zgolj pri parjenju in se nato oddalji. Bobnarica se v Sloveniji le redko razmnožuje, njen gnezdilni habitat pa je že dolgo omejen predvsem na območje Cerkniškega jezera.
Razširjenost in selitve
Medtem ko populacije bobnaric iz toplejših krajev ostajajo na istem območju skozi celo leto, se ptice iz celinskih predelov Evrope selijo proti južnejšim območjem. V Sloveniji je bobnarico mogoče opazovati skozi vse leto, čeprav je gnezdenje izjemno redko in doslej potrjeno predvsem na specifičnih lokalitetah, kot je Cerkniško jezero.
Ogroženost in varstvene zahteve
Čeprav trenutno ni kritično ogrožena, je bobnarica močno odvisna od specifičnih življenjskih pogojev. Njeno preživetje ogrožajo izguba trstičij zaradi izsuševanja, spreminjanje režima košnje trsta, onesnaževanje voda ter prekomerno nihanje vodostaja. Prav tako je ptica zelo občutljiva na motnje med gnezditvenim obdobjem, kar pogosto vpliva na njen uspeh pri vzreji mladičev. Ohranitev trstičij in trajnostno upravljanje z močvirji sta ključnega pomena za ohranitev te ptice in drugih redkih vrst, ki sobivajo v teh ekosistemih.
Ekološki pomen
Bobnarica je krovna vrsta močvirskih ptic, kar pomeni, da ukrepi za njeno ohranjanje hkrati prispevajo k ohranitvi celotnega ekosistema trstičij. Ohranjanje njenega habitata koristi tudi drugim vrstam, kot so grahasta tukalica, mokač, kozica in druge ptice, ki živijo v podobnem okolju.
Bobnarica s svojo misteriozno naravo in nepozabnim oglašanjem ostaja ena izmed najbolj zanimivih in hkrati zahtevnih ptic za opazovanje, hkrati pa pomemben simbol potrebo po varovanju mokrišč.