Lesna sova (Strix aluco) je ena najpogostejših sov v Sloveniji in širše v Evropi. Srednje velika ptica meri od 38 do 42 centimetrov, tehta med 400 in 600 gramov, njen razpon peruti pa doseže približno en meter. Pojavlja se v dveh barvnih različicah: svetlo sivi in rdečerjavi. Ima značilno čokato postavo, kvadratasto glavo brez čopkov ter izrazito obrazno masko. Perje je svetlo-temno progasto in barvno usklajeno z lubjem dreves, kar ji omogoča dobro prilagoditev okolju.
Življenjski prostor in prehrana
Lesna sova naseljuje starejše listnate in mešane gozdove, robove polj in območja v bližini človeških naselij, pogosto pa se prilagodi tudi urbanemu okolju. Aktivna je predvsem ponoči, ko lovi plen, ki vključuje glodavce, ptice, žabe, večje žuželke in deževnike. Neprebavljive dele hrane, kot so kosti in dlake, izbljuva v obliki značilnih izbljuvkov.
Gnezdenje in mladiči
Gnezdenje poteka od januarja do maja. Sova za gnezdenje uporablja naravne dupline v starih drevesih, opuščena gnezda ujed, stavbne line in cerkvene zvonike. Pogosto gnezdi tudi v umetnih gnezdilnicah, ki jih je treba napolniti z žaganjem ali slamo, saj sama gnezda ne gradi. Samica znese od 2 do 5 belih jajc in prične valiti že s prvim, inkubacija pa traja približno 30 dni. Mladiči, prekriti z belim puhom, zapustijo gnezdo pri starosti od 28 do 35 dni, vendar jih starši še naprej hranijo.
Značilno vedenje in oglašanje
Med paritveno sezono, od januarja do aprila, je značilno oglašanje samcev, ki s hukom »hu-huhuuu« označujejo svoje teritorije. V času parjenja je slišati tudi mehkejše skovikanje »kju-viit«. Podnevi lesna sova večinoma počiva v drevesnih krošnjah ali v nišah stavb, zato jo redko opazimo.
Prilagoditve na lov
Lesna sova je odličen nočni plenilec z izjemnim vidom, ki vključuje več kot 56.000 svetlobnih receptorjev na kvadratni milimeter mrežnice. Prav tako ima izjemno razvit sluh, saj sta njeni ušesi nesimetrično postavljeni, kar omogoča natančno določanje položaja plena tudi v popolni temi. Leti zelo tiho, kar je prilagoditev za uspešen lov ponoči.
Ogroženost in varstvo
Čeprav lesna sova za zdaj ni resno ogrožena, se sooča s številnimi grožnjami, kot so intenzivna uporaba kemikalij na podeželju, pretirana sečnja dreves, izguba primernih gnezdišč in vraževerje, zaradi katerega jo ljudje pogosto preganjajo. Za njeno ohranjanje je ključnega pomena postavljanje umetnih gnezdilnic ter varovanje naravnega habitata. Lesna sova je pomemben del ekosistema, ki prispeva k uravnavanju populacij glodavcev in drugih živali. Njena prisotnost ni le simbol mističnosti in modrosti, temveč tudi opomnik na potrebo po sožitju človeka z naravo.
pa pomemben simbol potrebo po varovanju mokrišč.