Povodni kos (Cinclus cinclus) je edinstvena ptica pevka, ki izstopa po svoji sposobnosti plavanja in potapljanja, kar je zelo nenavadno med pticami. Je majhna ptica, ki doseže dolžino okoli 19 cm in tehta približno 60 g, z razponom kril okoli 28 cm. Značilna barva povodnega kosa je temno sivo rjava na hrbtu in straneh, z belim grlom in prsmi ter rjavim trebuhom. Mladiči so sivkasti z umazano belim trebuhom in marogastim vzorcem. Povodni kos se ponaša z močnimi nogami, ki mu omogočajo, da se oprime kamnov na dnu reke, ter s kratkim repom, ki pogosto niha. Perje ostaja suho tudi med potapljanjem, saj si ga ptica premaže z naravno maščobo, ki jo izloča žleza na trtici.
Habitat in razširjenost
Povodni kos živi ob čisti, kisikom bogati vodi, predvsem na gorskih potokih in rekah, kjer je skalnato dno in kamniti bregovi. Zanj so značilni hitro tekoči vodotoki, kjer lahko najde hrano in zgradijo gnezdo v bližini vode. V Sloveniji je najpogosteje prisoten v severozahodnem delu, predvsem v alpskem in predalpskem svetu, kjer naseljuje manjše reke in potoke. Po zimi se pogosto premakne v nižinske predele, kjer so reke nezamrznjene. Povodni kos se ne seli daleč, saj je stalnica, vendar pa je v nekaterih območjih, kjer so vodotoki regulirani ali onesnaženi, redkejši.
Prehrana in način iskanja hrane
Povodni kos je znan po svojem edinstvenem načinu prehranjevanja. Hrano išče pod vodo, tako da hodi po dnu reke in obrača kamenje, pod katerim brska za vodnimi žuželkami, ličinkami enodnevnic, mladoletnicami, vrbincem, vrtinčarji, potočnimi postranicami in majhnimi polži. S pomočjo močnih nog se oprime kamnov, da ga vodni tok ne odnese, medtem ko se s krili potaplja pod vodo in išče svojo hrano. Čeprav je povodni kos manjša ptica, je odličen plavalec in potapljač, ki za nekaj trenutkov potone pod vodo, nato pa ponovno pride na površje, da si popravi perje.
Gnezdenje
Povodni kos gnezdi ob čisti vodi, običajno v skalnih vdolbinah, pod koreninami dreves, v majhnih jamah ob bregovih, v predelih, kjer so skale ali tudi v konstrukcijah, kot so mostovi ali nad slapovi. Gnezdo je močno grajeno in okroglo, z vhodom na strani. Za gradnjo gnezda uporablja mah in druge rastlinske materiale, ki jih zbira ob vodi, notranjost gnezda pa je postlana s suhim listjem. Samica znese 4 do 6 jajc, ki so bela. Povodni kos običajno gnezdi od aprila do julija, in je zelo vezan na svoje teritorije. Pri gradnji gnezda sta pogosto vključena oba starša, samica pa prevzame večji del naloge.
Ogroženost
Povodni kos je zaradi svoje odvisnosti od čiste vode in specifičnih življenjskih pogojev ogrožen zaradi različnih človekovih dejavnosti. Regulacije rečnih strug, onesnaževanje voda in uničevanje habitatov zaradi človeškega posega predstavljajo glavno grožnjo za to vrsto. V Sloveniji je povodni kos uvrščen na rdeči seznam gnezdilk, kjer je razvrščen med ranljive vrste zaradi izginjanja primernega življenjskega prostora. Prav tako je občutljiv na vznemirjanje v času gnezdenja, kar lahko povzroči opustitev gnezda ali neuspeh v vzgoji mladih.
Zanimivosti in obnašanje
Povodni kos je zelo igriv in pogosto ga lahko opazujemo, kako izvaja “rituale” pred potapljanjem – razteguje krila in noge, nato pa se potopi v vodo, kjer se preizkuša v svojih plavalnih sposobnostih. Po vsakem potopu si uredi perje, da ostane suho in dobro pripravljeno za naslednje potapljanje ali letenje. Pri iskanju hrane je zelo vztrajen in pogosto lahko opazimo, da dolgo ostaja na istem območju, kjer si z obračanjem kamenja išče ličinke ali druge vodne organizme.
Vse te lastnosti povodnega kosa – njegova edinstvena sposobnost plavanja, prehranjevanje pod vodo, značilna postava in močne noge – ga postavljajo med najzanimivejše ptice, ki jih lahko srečamo v gorskih in obvodnih ekosistemih.