Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) je največji in najbolj prepoznavni predstavnik družine ponirkov (Podicipedidae), ki ga najdemo v večjem delu Evrope, Afrike, Azije in Oceanije. Ta vitki vodni ptič z dolgim vratom in značilnim vedenjem je zaradi svoje elegance in barvitega poletnega perja nezamenljiv.
Opis
Čopasti ponirek doseže dolžino med 46 in 51 cm, razpon njegovih peruti pa meri od 59 do 73 cm. Njegovo telo je vitko, z dolgim vratom, ki ga ponosno drži pokonci ali nekoliko nazaj. V poletnem perju je nezgrešljiv, saj ima na glavi dva črna čopa, ki obdajata izrazito rdečerjav obličen ovratnik. Pod belimi lici so značilni rjasto-rjavi zalizci s črnim robom, ki jih med dvorjenjem ponosno razkazuje. Trebuh in prsni del vratu sta snežno bela, boki so sivo rjavi, hrbet pa temno rjav. Pozimi je manj barvit – čopa in zalizci izginejo, njegovo telo pa postane podobno rjavovratemu ponirku, a je vrat svetlejši.
Mladiči so lahko prepoznani po sivi barvi telesa in črno-belih progah na glavi, ki dajejo zebrast videz. To barvno vzorčenje je edinstveno in omogoča preprosto ločevanje od drugih vrst ponirkov.
Vedenje
Čopasti ponirek je izjemen plavalec in potapljač. Svoj dolg, zašiljen kljun uporablja za lov na ribe, rake, žuželke in manjše dvoživke, pri čemer se potaplja pod vodo za daljša obdobja. Njegovo gnezdo, sestavljeno iz rastlinskih materialov, si par skupaj zgradi blizu obale na plavajočem rastlinju. Samica običajno izleže od 2 do 4 jajca, ki jih oba starša izmenično valita približno 25–29 dni. Mladiči so begavci – že takoj po izvalitvi plavajo in se potapljajo, pogosto pa jih starši prenašajo na svojih hrbtih, kar je značilno za to vrsto.
Najbolj znano vedenje čopastega ponirka je zapleteno dvorjenje. Par si izmenjuje rastlinske darove, pleše po vodi in razkazuje čopa ter zalizce, kar je prava paša za oči opazovalcev ptic.
Habitat in razširjenost
Čopasti ponirki gnezdijo na plitvih sladkovodnih jezerih, bogatih z obrežnim rastlinjem, predvsem trstičjem. Med zimo se selijo na nezamrznjena jezera ali na morske obale. V Sloveniji jih lahko opazujemo skozi vse leto, pri čemer osebki iz severnih krajev pri nas prezimujejo, slovenski gnezdilci pa se selijo južneje. Večja prezimovališča vključujejo Dravo in območje slovenskega Primorja.
Ogroženost
V Sloveniji je čopasti ponirek uvrščen na Rdeči seznam ogroženih ptičev kot ranljiva vrsta. Njegov življenjski prostor je ogrožen zaradi človekovih dejavnosti, kot so onesnaževanje voda, gradnja in krčenje obvodnega rastlinja. Kljub temu globalna populacija ostaja stabilna, ocenjena na med 530.000 in 1.700.000 osebkov, zaradi česar je po kriterijih IUCN klasificiran kot najmanj ogrožena vrsta.
Čopasti ponirek je pomemben kazalnik zdravja vodnih ekosistemov in prava ikona sladkovodnih jezer. S svojo eleganco in zanimivim vedenjem pritegne številne ljubitelje narave, hkrati pa opozarja na nujnost ohranjanja vodnih habitatov.