Vijeglavka (Jynx torquilla)
Vijeglavka je posebna vrsta ptice iz družine žoln (Picidae) in reda plezalcev (Piciformes), edina žolna, ki je selivka. Znanstveno ime nosi že od leta 1758, ko jo je prvič opisal Linnaeus. Zaradi svoje varovalne obarvanosti in nevsiljivega vedenja je v naravi težko opazna, a njeno oglašanje jo pogosto razkrije.
Opis vrste
Vijeglavka je ptica vrabčje velikosti, dolga od 16 do 18 cm, s telesno težo okoli 35 g in razponom peruti do 29 cm. Njeno telo je podolgovato, rep kratek in nežen ter za razliko od drugih žoln ni šilast.
Barva perja je sestavljena iz pretežno zemeljskih tonov. Po hrbtu in glavi potekajo sivo-rjave črte in vzorci, vključno s temnorjavim pasom, ki poteka vzdolž sredine. Perje krasi preplet drobnih belih, črnih in rjavih pik. Grlo in zgornji del prsi sta rumenkasto rjava s temnimi prečnimi progami, medtem ko je spodnji del prsi in trebuh umazano bel, prav tako prečno progast. Od oči poteka ozka temnorjava črta, obdana z belkasto obrobo, medtem ko so krila porisana z bolj izrazitimi temno rjavimi in belkastimi črtami. Rep ima široke prečne pasove.
Spola sta si na videz podobna, prav tako mladiči poleti, ko prevzamejo obarvanost odraslih ptic.
Prepoznavne značilnosti
Vijeglavka je ime dobila po svojem vedenju v nevarnosti, ko naježi perje, strese vrat in glavo zasuka skoraj za 180 stopinj, posnemajoč kačo. Ob tem lahko tudi sikne, kar dodatno okrepi učinek. Posebna je tudi zaradi mehke strukture perja in nesposobnosti plezanja, saj pri gibanju ne uporablja repa za oporo, kar je značilno za druge žolne.
Življenjski prostor in razširjenost
Vijeglavka naseljuje odprto kulturno krajino, ki jo sestavljajo ekstenzivni travniki, visokodebelni sadovnjaki, posamezna grmišča ter redki in svetli listnati gozdovi. Najpogosteje jo najdemo v tradicionalnih senožetnih sadovnjakih, ki se prepletajo z mejicami. Je razširjena po Sloveniji, a lokalno njene populacije zaradi izgube habitatov močno upadajo. Njeno območje gnezdenja sega po vsej Evropi, prezimuje pa v afriških savanah južno od Sahare.
Razmnoževanje
Vijeglavka je sekundarni duplar, saj ne izdeluje lastnih gnezd, ampak uporablja opuščena dupla drugih ptic, kot so detli in žolne. Sprejema tudi umetne gnezdilnice. Svoje gnezdo običajno ne opremlja; jajca ležijo neposredno na tleh dupla ali na skromnih ostankih prejšnjih gnezd.
Gnezditveni čas: maj, junij in julij. Samica znese od 7 do 10 belih jajc, velikih približno 20 x 15 mm. Oba starša skupaj valita jajca 11–14 dni in skrbita za mladiče, dokler ti ne zapustijo dupla, običajno po 19–24 dneh. Letno imajo eno leglo.
Prehrana
Njena glavna hrana so mravlje vseh razvojnih stopenj (jajčeca, ličinke, odrasli osebki) in druge drobne žuželke, ki jih pobira po tleh. Na travnikih in pašnikih se spretno premika, pogosto z rahlo dvignjenim repom. Znanstveni opisi poudarjajo, da pomembno prispeva k zatiranju škodljivcev.
Oglašanje
Njeno oglašanje je prepoznavno: mehko in naraščajoče “tije-tije-tije-tije”, ki ga pogosto ponavlja v duetu z drugim članom para, zlasti marca in aprila, ko označuje teritorij. V nevarnosti oddaja opozorilno oglašanje “tek-tek”.
Ogroženost in varstveni status
Vijeglavka je uvrščena na Rdeči seznam ptic gnezdilk Slovenije kot ranljiva vrsta (V). Glavna razloga za njen upad sta izguba tradicionalne kulturne krajine (ekstenzivnih sadovnjakov) in intenzivna kemizacija kmetijstva. Zasnova območij Natura 2000 in ponudba umetnih gnezdilnic pa pomagata ohranjati preostale populacije. Kljub svoji ranljivosti je še vedno splošno razširjena v Sloveniji.