Izvor imena in habitat
Ime hudournik (Apus apus) izhaja iz starinskega izraza za nevihto, “huda ura”, saj so ti ptiči pogosto povezani z močnimi padavinami in nevihtami. Hudourniki so ptice, ki naselijo hribovite in gorske predele, kjer so prisotni strmi padci ter spremenljive struge, kot tudi nižja območja z močnimi padavinami. Zaradi teh specifičnih potrebščin so se hudourniki prilagodili tako, da gnezdijo v mestih, pogosto na visokih stavbah, kjer najdejo primerne razpoke za gnezdenje.
Vrsta in prepoznavnost
Hudournik je del družine hudournikov (Apodidae), ki vključuje ptice, znane po svoji hitrosti in spretnosti v letu. Njegovo telo je vitko, dolge perutnice so srpaste, in doseže dolžino 16-17 cm, z razponom kril med 38 in 40 cm. Na prvi pogled spominja na lastovko, vendar ima temno perje, svetleje le na grlu, in je večji, z izrazitejšo krivuljo perutnic. Razlikujemo ga tudi po kratkih nogah, ki so bolj primerne za oprijemanje na stene kot za hojo ali sedenje.
Gnezdenje in razmnoževanje
Hudourniki gnezdijo v različnih skalnih razpokah, med zidovi, v špranjah ali pod napuščem stavb, kjer si gradijo plitvo gnezdo iz revnega materiala, ki ga držijo skupaj s pomočjo sline. Samica v gnezdo običajno znese 2 jajca, ki sta motno bela in nekoliko podolgovata. V obeh starših se izmenjujeta pri valjenju jajc, ki traja 18-20 dni. Mladiči so gnezdomci, po 42 dneh pa začnejo leteti, pri čemer se občasno zgodi, da nekateri mladiči potrebujejo nekoliko več časa, da vzletijo.
Prehrana in življenjski način
Hudourniki so izjemno prilagojeni življenju v zraku. Zaradi svojih majhnih nog, ki niso primerne za hojo ali sedenje, večino svojega življenja preživijo v letu, kjer lovijo žuželke. Sposobni so loviti plen do višine 1 km ali več. Ti ptici niso samo izjemni letalci, ampak tudi spretni lovci, saj plen pogosto lovijo v skupinah, kar omogoča učinkovitejše iskanje hrane.
Oglas in vedenje
Hudourniki so znani po svojih značilnih in prodornih zvokih, ki spominjajo na ostri žvižg: “sri-eh, sri-eh”. S tem zvokom so tudi prepoznavni, saj ga lahko slišimo na daljavo, še posebej, ko letijo v jatah. Oglašajo se predvsem med iskanjem hrane ali v času gnezdenja.
Razširjenost in selitev
Hudournik je ptica selivka, ki v spomladanskih mesecih prihaja iz podsaharske Afrike, kjer preživi zimo. V Sloveniji se pojavi nekje aprila, poleti pa se vrne na svoja gnezdišča, pogosto v mestih, kjer najdejo primerne visokogradnje za gnezdenje. Jeseni se hudourniki spet podajo na dolgo pot v Afriko.
Ogroženost in varstvo
Trenutno vrsta hudournika ni neposredno ogrožena, vendar je kljub temu razvrščena med vrste, ki potrebujejo zaščito, saj je njihovo bivališče pogosto ogroženo z urbanizacijo in izginjanjem naravnih habitatov. V Sloveniji so organizirane zaščitne dejavnosti, vendar so na splošno še vedno precej pogosti in prilagojeni mestnim območjem.
Podobne vrste
Hudournik je zelo podoben drugim pticam iz iste družine, kot sta planinski hudournik (Apus melba) in različne vrste lastovk, kot so mestna lastovka (Delichon urbicum) in kmečka lastovka (Hirundo rustica). Vse te ptice so prilagojene življenju v bližini človekovih naselbin, vendar se med seboj ločijo po barvah, velikosti in življenjskih navadah.
Zaključek
Hudourniki so fascinantne ptice, ki se odlikujejo po svoji izjemni prilagodljivosti življenju v zraku. S svojimi dolgimi letalnimi perutmi, prilagodljivostjo v mestnem okolju in posebnimi gnezditvenimi navadami so pomemben del ekosistemov v gorskih, kraških, in urbanih predelih.