Sraka

Sraka (Pica pica) – Podroben opis

Sraka je ena izmed najbolj prepoznavnih ptic iz družine vranov (Corvidae), poznana po značilni črno-beli obarvanosti, dolgem repu in inteligentnem vedenju. Gre za sinantropno vrsto, ki se je uspešno prilagodila življenju v bližini človeka. Zaradi prilagodljivosti in vsestranskosti je splošno razširjena in ni ogrožena, kar potrjuje tudi njeno trenutno ohranitveno stanje po klasifikaciji IUCN: “najmanj ogrožena” (Least Concern).

Znanstvena klasifikacija

• Kraljestvo: Animalia (živali)
• Deblo: Chordata (strunarji)
• Razred: Aves (ptiči)
• Red: Passeriformes (pevci)
• Družina: Corvidae (vrani)
• Rod: Pica
• Vrsta: Pica pica
• Opisal: Linnaeus, 1758

Fizične značilnosti

• Velikost: 40–51 cm (od tega več kot polovico predstavlja dolg rep)
• Razpon peruti: 52–62 cm
• Masa: 210–270 g
• Obarvanost: Trebuh, ramena in notranji del letalnih peres so snežno beli, ostalo telo je črno z modrim in zelenim kovinskim leskom.
• Spolna dvoličnost: Vizualno med spoloma ni razlik, vendar so samci praviloma večji in imajo daljši rep.
• Mladiči: Manjši, brez kovinskega leska in bolj sajasto črne barve.

Habitat in razširjenost

Srake najdemo v skoraj celotni Evropi, Aziji ter severozahodni Afriki. V Sloveniji so splošno razširjene, zlasti v nižinah. Najraje poseljujejo polodprta območja z grmičevjem in drevesi, najdemo jih tudi v naseljih, parkih, sadovnjakih ter na kmetijskih površinah. Izogibajo se strnjenih gozdov in visokogorja.

Vedenje in prehrana

• Sraka je družabna in aktivna ptica, predvsem podnevi.
• Pozimi se združuje v manjše jate, ki pogosto skupaj prenočujejo. V gnezditvenem obdobju pa postane nedružabna in teritorijalna.
• Prehrana: Je vsejeda vrsta. Hranijo se z insekti, deževniki, polži, sadjem, mrhovino, ptičjimi jajci, manjšimi vretenčarji ter v zimskem času tudi z živalskimi maščobami in semeni.
• Znano je, da srake hranijo tudi klope, ki jih pobirajo s teles živine ali divjih živali.

Razmnoževanje

• Gnezdenje: Gradnja kroglastega gnezda iz vej, zemlje in blata se začne februarja. Gnezdo običajno zgradijo na visokem drevesu.
• Jajca: 5–9 jajc (modro-zelena z rjavimi pikami), ki jih vali samo samica (17–18 dni).
• Mladiči: Sprva goli in nebogljeni. Starša jih hranita približno en mesec v gnezdu in še nadaljnje štiri tedne po odhodu iz gnezda.

Zanimivosti

1. Inteligenca: Srake so med najbolj inteligentnimi živalmi na svetu, saj kažejo sposobnost samozavedanja in reševanja kompleksnih problemov.
2. Gnezdo: Gradijo največja in najbolj trdno zgrajena gnezda med evropskimi pticami.
3. Glas: Glasni in rezki klici, pogosto opisani kot »šak-šak«, služijo opozarjanju na nevarnost. Razburjene srake pritegnejo pozornost drugih živali s hreščečim dretjem.
4. Dolgoživost: Srake lahko v naravi živijo do 15 let, v izjemnih primerih celo 20 let.
5. Sinantropnost: Zaradi prilagoditve na kulturno krajino jih pogosto opazujemo v mestih, kjer brskajo po smetiščih ali prehranjujejo bližini ljudi.

Sraka je tako priljubljena kot tudi kontroverzna ptica, predvsem zaradi svojega raziskovalnega vedenja in nagnjenosti k tatvini svetlečih predmetov. Kljub temu njena prisotnost v našem okolju obogati biodiverziteto in nam omogoča spoznavanje ene najbolj fascinantnih vrst ptic v naših krajih.