Škorec (Sturnus vulgaris)
Škorec je ena najpogostejših in najbolj prilagodljivih ptic pevcev, ki sodi v družino škorcev (Sturnidae). Njegova dolžina je od 19 do 22 cm, s perutmi razpona 37–42 cm in težo med 75 in 90 g. Perje odraslih ptic je črno z izrazitim zelenkastim, vijoličnim ali modrikastim kovinskim leskom, medtem ko je pozimi posuto z belimi pikami. Njegov kljun je rumen v obdobju parjenja, a pozimi potemni v črn ali temno rjav odtenek. Oči so črne, noge pa rjavkasto rdečkaste.
Habitat in razširjenost
Škorec je izjemno prilagodljiv glede izbire bivališča. Živi v kulturni krajini, kot so parki, vrtovi, sadovnjaki, pašniki in redki gozdovi. Gnezdi v duplih dreves, zidnih razpokah, pod strehami ali v umetnih gnezdilnicah. Najdemo ga skoraj po vsej Evropi, Aziji in severni Afriki, s pomočjo človeka pa se je naselil tudi v Avstraliji, Severni Ameriki, Južni Afriki in na Novi Zelandiji, kjer včasih velja za invazivno vrsto. V Sloveniji je zelo pogost gnezdilec po nižinah in gričevnatih območjih, manj pogosto pa ga opazimo v visokogorju.
Gnezdenje in razmnoževanje
Škorec gnezdi v parih, ki sta pogosto monogamna. Gnezdo gradi iz vejic, listja, travnih bilk in perja. Gnezdenje poteka od marca do junija, običajno ima dve legli na leto. Samica znese od 3 do 8 svetlo modrih jajc, ki jih vali približno 11 do 15 dni. Obe starši skrbita za mladiče, ki ostanejo v gnezdu 21 do 23 dni, nato pa ga zapustijo. Mladiči so sprva hranjeni predvsem z živalsko hrano, bogato z beljakovinami.
Prehrana
Škorci so vsejedi in izjemno prilagodljivi glede prehrane. Poleti se hranijo predvsem z žuželkami, kot so hrošči, ličinke, gosenice, pa tudi z deževniki in polži. Jeseni in pozimi preidejo na rastlinsko prehrano, ki vključuje sadje, kot so češnje, grozdje, jagode in jabolka, ter semena. Pogosto se zbirajo na obdelovalnih površinah, kjer lahko povzročijo škodo na pridelkih, zlasti v vinogradih in sadovnjakih. Kljub temu so koristni, saj so učinkoviti plenilci škodljivcev v kmetijstvu in vrtnarstvu.
Obnašanje in družabnost
Škorec je izjemno družabna ptica. Že izven gnezditvene sezone se združuje v jate, ki lahko ob jesenskih selitvah dosežejo več tisoč osebkov. Ti množični zbori so najbolj znani po svojem sinhroniziranem letenju, imenovanem murmuration, kjer jata oblikuje izjemne vzorce na nebu. To vedenje služi zaščiti pred plenilci in izboljšuje orientacijo.
Oglašanje
Škorec je izvrsten posnemovalec zvokov. Njegovo oglašanje vključuje širok spekter žvižgov, škripanja, cvrčanja in imitacije glasov drugih ptic, pa tudi umetnih zvokov, kot so zvonci ali mehanske naprave. Zaradi svoje vokalne raznolikosti je cenjen tudi kot hišna ptica, čeprav je danes to redkost.
Ekološki pomen in grožnje
Kljub prilagodljivosti se škorec sooča z izzivi, kot so izguba naravnih gnezdišč zaradi intenzivnega kmetijstva in urbanizacije. Zaradi zmanjšanja števila insektov v naravi se lahko ponekod srečuje tudi z upadanjem virov hrane. Vendar njegova populacija za zdaj ostaja stabilna, deloma zaradi njegovega prilagodljivega obnašanja in sposobnosti, da izkorišča človekovo okolje.
Škorec je primer prilagodljive vrste, ki združuje estetsko lepoto, ekološko vlogo plenilca škodljivcev in čar vokalne raznolikosti, zaradi česar je ena najbolj fascinantnih ptic na svetu.