SIVA VRANA (Corvus cornix)
UVOD
Siva vrana je ena izmed najbolj prilagodljivih ptic iz družine vranov (Corvidae). Prepoznavna je po črno-sivem perju in oportunističnem življenjskem slogu. Njeno razširjenost najdemo po Evropi, Aziji in severni Afriki, kjer pogosto naseljuje območja blizu ljudi.
TELESNE ZNAČILNOSTI
Siva vrana meri med 45 in 52 cm, kar je primerljivo z velikostjo večje knjige. Razpon njenih kril je 93–104 cm, kar je podobno dolžini močne palice za hojo. Tehta od 400 do 600 g, kar je približno teža srednje velike plastenke vode. Njeno telo je pepelnato sivo, medtem ko so glava, vrat, rep in peruti globoko črni in bleščeči. Ima črn, močan in koničast kljun, ki je odličen za razbijanje trdih lupin, ter krepke noge za hojo in plezanje.
ŽIVLJENJSKI PROSTOR
Siva vrana se prilagaja različnim okoljem, od odprtih polj, mejic in parkov do mestnih naselij. Njeno območje razširjenosti zajema skoraj celotno Evropo, razen Islandije in skrajnih severnih predelov, pa tudi dele Azije in severnoafriške delte Nila. Je delno selivka – severne populacije pozimi migrirajo v toplejše kraje. Gnezdo gradi visoko v krošnjah dreves, kjer samica znese 3–7 jajc.
PREHRANA
Siva vrana je vsejed in zelo prilagodljiva pri iskanju hrane. Hranijo se z žuželkami, mehkužci, plodovi, mrhovino, pa tudi s človeškimi odpadki. Znana je po tem, da orehe ali školjke spušča z višine, da razbije trdo lupino. Njena inteligenca ji omogoča učinkovito izkoriščanje različnih virov hrane.
VEDENJE
Njeno oglašanje je glasno, raskavo in značilno, z nizom klicev »kra-kra«. Pogosto jo slišimo tudi med prepirom, ko spušča grlene zvoke. Je monogamna vrsta, parčki pa pogosto ostanejo skupaj več let. Poleti in jeseni se mlade vrane združujejo v jate, pozimi pa jih najdemo predvsem v parih.
VLOGA V NARAVI
Siva vrana ima pomembno ekološko vlogo kot mrhovinar, saj pomaga odstranjevati ostanke mrtvih živali, obenem pa uravnava populacijo insektov in drugih majhnih živali. S svojo prilagodljivostjo naseljuje urbana okolja, kjer je lahko tudi moteč dejavnik, saj odpira vreče za smeti in napada manjše ptice.
ZANIMIVOSTI
- Na Finskem so opazovali sive vrane, ki iz lukenj v ledu vlečejo ribiške vrvice z ujetimi ribami.
- Ptica lahko živi do 9 let v naravi, v ujetništvu pa celo do 17 let.
- Znana je po tem, da spušča orehe na cesto, kjer jih avtomobili razbijejo.
GROŽNJE IN VARSTVO
Naravnih sovražnikov siva vrana zaradi svoje inteligence in prilagodljivosti skoraj nima, njeni glavni tekmeci so druge vrste ptic, predvsem črne vrane. Ptica ni ogrožena, a zaradi svoje dejavnosti velja v urbanih območjih za škodljivca.