Drevesna cipa (Anthus trivialis)
Drevesna cipa (Anthus trivialis) je ena izmed najpogostejših vrst cipe v Sloveniji in Evropi. Spada v družino pastiric (Motacillidae) in je znana po svojem značilnem vedenju ter prilagodljivosti na različna okolja.
Velikost in Videz
Drevesna cipa je velikosti vrabca, dolga med 14 in 16 cm. Njeno perje je po zgornji strani olivno sivo rjavo, z opaznimi temnimi vzdolžnimi progami. Spodnji del telesa je svetel, prsa in boki pa so okraste barve, porisani s črnimi črtami, ki na prsih tvorijo izrazit vzorec, medtem ko so črte na bokih bolj nežne in tanke. Trebuh je bel. Kljun je rožnat, z zgornjim delom in konico temnejše barve. Dolg in rahlo ukrivljen ostrogast krempelj na zadnjem prstu je značilen za to vrsto in pomaga pri prepoznavanju.
Petje in Vedenje
Drevesna cipa se oglaša z značilnim petjem, ki ga pogosto spremlja svatovski let. Med petjem se dvigne z vrha drevesa in se nato s togo razprtimi perutmi ter bingljajočimi nogami spušča proti tlom ali na vrh sosednjega drevesa. To vedenje je eden od ključnih načinov za njeno prepoznavanje v naravi.
Razširjenost in Habitat
Drevesna cipa je široko razširjena po večjem delu Slovenije, razen na obalnem območju, kjer je redka. Najdemo jo na travnikih, gozdnih robovih, mozaičnih kulturnih krajinah in presvetljenih gozdovih. Gnezdi na tleh v travnati pokrajini z grmi in posameznimi drevesi. V Evropi je ocenjena populacija več kot 27 milijonov parov, kar kaže na njeno široko razširjenost in stabilno število.
Selitev
Gre za selivko, ki prezimuje v stepskih območjih podsaharske Afrike. Jeseni se drevesne cipe zbirajo v jate in selijo v južnejša območja. Selitev se začne avgusta, vrhunec pa doseže septembra. Spomladi se vračajo marca in aprila.
Gnezdenje
Drevesna cipa gnezdi med majem in junijem. Gnezdo splete iz suhih trav in koreninic, postelje pa ga z mehkim perjem in dlako. Gnezdo je vedno dobro skrito med šopi trave ali na drugih nedostopnih mestih na tleh. Samica znese 3 do 5 jajc, ki jih inkubira približno dva tedna. Mladiči zapustijo gnezdo že kmalu po valjenju.
Prehrana
Drevesna cipa se prehranjuje z različnimi majhnimi nevretenčarji, kot so žuželke, pajki, stonoge in deževniki. Pogosto jo opazimo med iskanjem hrane na travnikih ali v vlažnih območjih.
Razlikovanje od Sorodnih Vrste
Drevesna cipa je ena izmed več vrst cip v Sloveniji, med katerimi so tudi:
- Travniška cipa (Anthus pratensis): Manjša in raje prebiva na vlažnih travnikih.
- Rjava cipa (Anthus campestris): Raje ima suhe, sončne predele in je nekoliko večja.
- Vriskarica (Anthus spinoletta): Najdemo jo v visokogorju, pogosto ob gorskih potočkih in snežiščih.
- Rdečegrla cipa (Anthus cervinus): Prepoznavna po rdečkasto obarvanem grlu.
Ključna razlika med drevesno cipo in drugimi vrstami cip je v dolžini kremplja na zadnjem prstu, specifičnem obnašanju med petjem in subtilnih vzorcih obarvanosti perja.
Ekološka Vloga
Drevesna cipa igra pomembno vlogo v ekosistemu, saj pomaga pri uravnavanju populacij žuželk in drugih nevretenčarjev. Njeno prisotnost v naravi lahko štejemo kot kazalnik ohranjenosti mozaičnih travniških habitatov.
Zaključek
Drevesna cipa je pri nas pogosta poletna vrsta, ki navdušuje s svojim svatovskim letom in glasnim petjem. Njena prilagodljivost ji omogoča preživetje v različnih okoljih, kar prispeva k njeni stabilni populaciji. Opazovanje drevesne cipe je pravo doživetje za vse ljubitelje ptic, še posebej na travnikih in gozdnih robovih, kjer jo je mogoče občudovati v vsej njeni eleganci.