Kreheljc (Anas crecca)
Kreheljc je najmanjša raca, ki jo lahko opazujemo v Sloveniji. S svojo velikostjo in značilnimi obarvanostmi je prava paša za oči, še posebej samec, ki izstopa z živo obarvanimi peresi. Vrsta je pri nas redka, vendar pomembna kot gnezdilka, preletnica in prezimovalka.
Velikost in videz
Kreheljc meri od 34 do 38 cm v dolžino, razpon njegovih peruti pa znaša med 53 in 59 cm. Samica in samec se močno razlikujeta po videzu:
- Samec: Prepoznaven po izrazitih barvah. Njegova glava in vrat sta rdeče rjava, z zeleno progo, ki poteka od oči proti tilniku in je obrobljena z rumeno linijo. Prsi so rumenkaste z drobnimi temnimi pegami, sivi boki pa so poudarjeni z belo in črno vzdolžno progo. Podrep je izrazito rumen, obrobljen s črnimi peresi. Med letom pritegnejo pozornost siva peruti z zeleno »zrcalno« liso.
- Samica: Diskretno obarvana z rjavim grahastim vzorcem, ki omogoča dobro prilagoditev okolju. Ima svetlo čezokožno progo in bleščeče zeleno »zrcalo« na krilih, podobno kot samec, a manj opazno. Njeno trebuh in repno perje sta posuta z drobnimi svetlimi lisami.
Mladi osebki po videzu spominjajo na samico, le spodnji del kljuna imajo rumenkasto obarvan.
Habitat in razširjenost
Kreheljca najdemo v bližini stoječih in počasi tekočih vodnih teles, bogatih z obrežno vegetacijo. Poleti za gnezdenje izbirajo močvirja in plitve vodne površine, pogosto skrite v gozdovih ali grmičevju. Zunaj gnezditvene sezone se pojavljajo na podobnih območjih, vključno z mokrišči, gramoznicami in solinami.
V Sloveniji je redek gnezdilec, a ga v velikem številu opazujemo na prezimovališčih, kot so Ptujsko jezero in Sečoveljske soline, kjer prezimuje do 400 osebkov. Pogost je tudi na preletu, predvsem v jesenskih mesecih.
Prehrana
Kreheljc se prehranjuje glede na letni čas:
- Spomladi in poleti: Prevladuje živalska hrana, kot so žuželke, vodni nevretenčarji, mehkužci in raki. Redkeje se prehranjuje z manjšimi ribami ali žabami.
- Jeseni in pozimi: Preklopi na rastlinsko prehrano, ki vključuje semena vodnih rastlin, trav, šašev ter ostanke žitnih polj.
Pri hranjenju pogosto opazimo, da se potopi le z glavo in išče hrano tik pod vodno gladino.
Razmnoževanje
Kreheljc gnezdi od aprila do julija. Gnezdo si samica uredi na tleh, skrito med gostim močvirskim rastjem ali v grmovju blizu vode. Obloženo je z mehkim materialom, pogosto puhom. V maju ali juniju znese 8–10 rumenkasto zelenih jajc.
Valjenje traja približno 23 dni, mladiči pa so begavci in zapustijo gnezdo kmalu po izvalitvi. Skrb zanje prevzame samica, le redko pomaga tudi samec. Mladi osebki poletijo približno po treh tednih.
Oglašanje
Samci se oglašajo z značilnim zvončastim žvižgom, ki zveni kot “treeel” ali “kriluk”, samice pa spuščajo mehkejše kvakajoče zvoke “peeht-pat-pat”. Glasovi so pogosti predvsem v skupinah.
Ogroženost
Kreheljc je v Sloveniji močno ogrožena vrsta. Med glavnimi grožnjami za njegovo preživetje so:
- Izguba življenjskega prostora: Regulacija vodotokov, izsuševanje mokrišč in sprememba tradicionalne rabe tal.
- Degradacija habitatov: Intenzivna pogozdovanja na višjih legah zmanjšujejo območja primerna za gnezdenje.
- Lov in zastrupitve: Kreheljce ogrožajo zastrupitve s svinčenimi šibrami, ki jih ptice zaužijejo s hrano. Športni lov v nekaterih evropskih in bližnjevzhodnih državah prav tako zmanjšuje njihovo populacijo.
Kljub ogroženosti je kreheljc redek, a številen prezimovalec v Sloveniji. Poleg race mlakarice (Anas platyrhynchos) velja za eno najbolj razširjenih vrst rac v hladnem delu leta. Varstveni ukrepi, ki vključujejo ohranjanje mokrišč in omejevanje onesnaževanja, so ključni za njegovo preživetje.