Belorepec (Haliaeetus albicilla)
Družina: Kragulji (Accipitridae)
Red: Ujede (Accipitriformes)
Razred: Ptiči (Aves)
Opis: Belorepec, znan tudi kot jezerski orel, je ena izmed največjih vrst orlov v Evropi. Odrasli belorepec meri med 69 in 92 cm v dolžino, z razponom peruti med 200 in 240 cm. Samice so nekoliko večje in težje od samcev. Imajo značilen močan rumen kljun in široka, skoraj ravna krila, ki se raztezajo v dolžino, ko ptica leti, kar daje vtis “deske” v zraku. Rep odraslega belorepca je kratka in bela, medtem ko je pri mlajših pticah temnejši in daljši. Ko se ptica dvigne v zrak, jo je enostavno prepoznati po svoji sposobnosti jadranja, saj zelo spretno izkorišča zračne tokove.
Njegovo oglašanje je podobno hripavemu klicu, ki spominja na lajanje, slišimo pa ga predvsem v času gnezdenja. Gnezdo si zgradi na drevesih v bližini večjih vodnih površin, kjer pogosto gnezdi več rodov hkrati.
Razširjenost: Belorepec je razširjen predvsem v severni in vzhodni Evropi, pa tudi v Aziji, zlasti v predelih ob Barentsovem morju, Baltskem morju in na Kamčatki. Njegovo življenjsko okolje obsega morske obale, bregove rek in jezera, kjer se hrani predvsem z ribami, vendar ne zanemarja tudi vodnih ptic in raznih sesalcev. V Sloveniji je ta vrsta zelo redka, z nekaj parov, ki gnezdijo ob večjih jezerih, kot so Kočevsko in Cerkniško jezero ter ob rekah, kot so Krka, Mura in Drava.
Prehrana: Belorepec je vsestranski lovec. Hrani se predvsem z ribami, velikimi do 8 kg, vendar lovi tudi vodne ptice, kot so race, gosi, labodi, in druge ptice, ter manjše sesalce, kot so lisice in zajci. Včasih se hrani tudi z mrhovino. Ko gre za ribolov, je posebej usmerjen v lov na ribe v zgornjih plasteh vode, saj je to njegovo glavna prehrana.
Gnezdenje: Gnezdjenje poteka od februarja do maja. Gnezdo belorepca je zelo veliko, pogosto zgrajeno na drevesih v bližini vodnih površin. Samica znese 1 do 2 jajca, ki jih izmenično valita oba starša. V inkubaciji so 31 do 40 dni, mladostniki pa običajno iz gnezda poletijo po približno 70 dneh, vendar se še nekaj časa vračajo v gnezdo, kjer jih starša redno hranita. Mladostniki so sprva pokriti z belim puhom, kasneje pa se postopoma razvijejo v odrasle ptice z značilnimi barvami.
Ogroženost: Belorepec je zaradi uničevanja naravnih habitatov in motenj v času gnezdenja zelo ogrožen. V Sloveniji je vrsta uvrščena med ranljive vrste in njeno ohranjanje je ključno za ohranjanje biotske pestrosti v tem predelu. Pomembno je, da se v času gnezdenja zagotovi mir v okolici gnezdišč ter da se zmanjša človeški vpliv na habitati. Belorepec je še posebej občutljiv na motnje med valjenjem jajc in ko mladiči prvič poletijo.
Varstveni status: Belorepec je zavarovana vrsta, uvrščena na Rdeči seznam kot ranljiva (VU). V Sloveniji je predmet varstva v okviru omrežja Natura 2000, kjer se izvajajo številni projekti za zaščito in spremljanje te vrste. Ključna naloga varstva te vrste vključuje omejevanje dostopa do območij, kjer gnezdi, ter spremljanje števila parov in njihovih uspehov pri izleganju mladičev.
Zanimivosti:
- Belorepec je v tesnem sorodstvu z ameriškim beloglavim orlom (Haliaeetus leucocephalus), ki zavzema podobno ekološko nišo v Severni Ameriki.
- V Sloveniji je ta ptica simbolično upodobljena v grbu mesta Postojna, saj naj bi bil postojenčev grb vezan na to vrsto.
Zaradi svoje veličastnosti in moči ter povezave z vodnimi ekosistemi je belorepec edinstvena in pomembna vrsta, ki si zasluži pozornost in zaščito za prihodnje generacije.