Rakar (Acrocephalus arundinaceus) – največja evropska trstnica
Rakar je skrivnostna, a mogočna ptica iz družine trstnic (Acrocephalidae), ki s svojim značilnim, močnim petjem odmeva iz gostega trstičja ob slovenskih rekah, jezerih in ribnikih. Čeprav je v Sloveniji lokalno pogost, je zaradi svoje navezanosti na ohranjena trstišča v marsikaterem delu Evrope že ogrožen.
Opis in prepoznavanje
- Velikost: 16–20 cm (kot drozg), razpon peruti 25–30 cm, teža 22–38 g
- Zgornja stran: sivo- do olivnorjava
- Spodnja stran: grlo belo, prsi in trebuh rahlo rjavkasti
- Posebnosti: ozka svetla proga čez oči, dolg, močan in rahlo ukrivljen kljun
- Spola: podobna – ni izrazite spolne dvoličnosti
- Let: hiter in pretežno nizek, z močnimi zamahi
S svojo barvno neopaznostjo se popolnoma zlije s trstičjem, a ga hitro razkrije glasno, hreščeče petje, ki je daleč slišno in pogosto prepoznavno še preden ptico sploh zagledamo.
Vedenje in prehrana
Rakar je žužkojedec, ki se prehranjuje z raznolikim naborom plena:
- ličinke, vešče, kačji pastirji
- pajki, hrošči
- manjše ribe in žabe
- občasno tudi jagodičevje
Prehranjuje se predvsem v gostem obrežnem rastju in je izredno gibčen ter spreten v plezanju po trstičju. Na lov se podaja tudi v jutranjih in večernih urah.
Habitat in razširjenost
- Življenjski prostor: starejša, strnjena trstišča ob mirnih vodah – jezera, mrtvice, počasne reke
- V Sloveniji: lokalno razširjen, a dokaj pogost; znana območja so npr. Sečoveljske soline (5–9 parov), trstišča ob Dragonji, Drnici, rudniški bajerji itd.
- Gnezdenje: od maja naprej, predvsem en zarod letno
Gnezdenje
- Gnezdo: v notranjosti trstičja, spleteno med stebla
- Zarod: 5–6 lisastih jajc (modrikasta, zelenkasta ali bela osnova)
- Valjenje: 13–15 dni, oba starša valita in hranita mladiče
- Speljavanje: mladiči zapustijo gnezdo po 12–14 dneh, a so še nekaj časa odvisni od staršev
Selitev
Rakar je selivka, ki prezimuje v tropski Afriki. V Sloveniji se pojavi:
- Prvi prihod: začetek marca
- Glavni prelet: april–maj
- Odhod: oktober
Na preletu se pojavi tudi izven svojih gnezditvenih habitatov, a gnezdi le tam, kjer so trstišča dovolj stara, gosta in obsežna.
Oglašanje
Zelo značilno in glasno petje, polno oglašanja, ki ga opisujemo kot:
“karre-karre-krie-krie trr-trr kie-kie”
Gre za mešanico hreščanja, čivkanja in klikajočih zvokov, ki ga izda še preden ga vidimo. V nevarnosti izda oster opozorilni klic:
“čak-čak”
Ogroženost in varstveni status
- Status v Sloveniji: ogrožena in Natura 2000 vrsta
- Glavne grožnje:
- izginjanje in uničevanje trstišč (izsuševanje, zaraščanje, urbanizacija)
- nihanja v vodostaju in degradacija mokrišč
- motnje med gnezdenjem (posegi v habitat)
Ker je zelo specializiran za določen habitat, je njegov obstoj vedno povezan z zdravjem in ohranjenostjo trstičij.
Podobne vrste
- Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris)
- Srpična trstnica (A. scirpaceus)
- Trstni cvrčalec (Locustella luscinoides)
Od njih se rakar razlikuje predvsem po velikosti, močnem glasu in robustnejši postavi.