Kostanjevka (Aythya nyroca)
Kostanjevka je majhna, a prepoznavna raca iz družine plovcev (Anatidae) in reda plojkokljunov (Anseriformes), ki izstopa po svoji izraziti kostanjevo rjavi obarvanosti. Njeno perje je po hrbtu nekoliko temnejše, pod repom pa ima značilno snežno belo barvo, kar je eden njenih ključnih prepoznavnih znakov. Tudi trebuh je bel, a ga običajno opazimo le med letom. V letu jo poleg bele zadnjice odlikuje tudi široka, izrazito bela proga, ki se razteza po sredini peruti vse do sprednjega roba kril.
Kostanjevka je razmeroma majhna vrsta, v dolžino meri med 38 in 42 centimetrov, njen razpon kril pa je od 63 do 67 centimetrov. Kljub svoji velikosti je precej vitka in elegantna, še posebej v primerjavi z drugimi potapljivkami iz rodu Aythya.
Spolni dimorfizem in prepoznavanje
Spola kostanjevke ločimo predvsem po barvi oči: samec ima izrazito belo šarenico, medtem ko ima samica rjave oči. Odrasli osebki so celostno kostanjevo rjave barve, brez čopka (za razliko od čopaste črnice, Aythya fuligula), s svetlo belim podrepnim delom in značilno belo progo na perutih v letu. Na videz je podobna sivki (Aythya ferina) in čopasti črnici, vendar se od slednjih loči po bolj enotno rjavi obarvanosti, brez sivih ali črnih delov perja, in po odsotnosti čopka.
Prehrana
Kostanjevka je vsejeda, vendar večji del njene prehrane sestavlja rastlinska hrana. Hrani se predvsem s semeni in mladimi poganjki vodnih rastlin ter podzemnimi deli rastlin. Občasno pa zaužije tudi živalsko hrano: ličinke žuželk (npr. kačjih pastirjev, vodnih hroščev, stenic), paglavce, polže, majhne rake (kot so postranice in vodni oslički), predvsem v obdobjih, ko je rastlinske hrane manj ali ko potrebuje več beljakovin.
Življenjski prostor in razširjenost
Kostanjevka je vezana na večje stoječe vode z gosto obrežno vegetacijo – jezera, ribnike, gramoznice, mrtvice, poplavna območja z bogatim rastlinskim pokrovom. Razširjena je predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi, severni Afriki ter jugozahodni Aziji. Velja za delno selivko, vendar so njene selitvene poti slabo poznane. Jesenska selitev običajno doseže vrhunec oktobra.
V Sloveniji je izredno redka in velja za kritično ogroženo vrsto, saj ima zelo omejena gnezdišča. Redno gnezdi le na območju Cerkniškega jezera, kjer ji ustreza bujno obrežno rastlinje. Zaradi svoje redkosti in občutljivosti na spremembe okolja je kostanjevka vključena v evropsko varstveno omrežje Natura 2000.
Gnezdenje in razmnoževanje
Gnezdi od aprila ali maja do julija. V nasprotju z drugimi vrstami se v času gnezdenja par običajno drži zase, redkeje pa v majhnih skupinah. Gnezdo si samica zgradi iz trstičja in drugega obrežnega rastlinja, ki ga skrije v gosto vegetacijo neposredno ob vodi. Letno ima en zarod. Samica znese povprečno 7 do 11 rahlo kremasto obarvanih jajc, ki jih vali do 27 dni. Po izvalitvi so mladiči samostojni in hitro zapustijo gnezdo, leteti pa začnejo po približno 55 do 60 dneh. Za mladiče skrbita oba starša.
Vedenje in oglašanje
Med dvorjenjem se samci oglašajo podobno kot samci čopaste črnice, samice pa v letu oddajajo nežno, pritajeno godrnjanje v obliki “ker ker ker”, kar je nekoliko višje kot pri sorodni črnici. V času prezimovanja se lahko združujejo v večje jate, zlasti na območjih z obilico hrane in varnimi prenočišči.
Ogroženost in varstvo
Kostanjevka je močno ogrožena zaradi izgube življenjskih prostorov. Glavni razlogi za njen upad so:
- Degradacija in uničevanje mokrišč (izsuševanje, regulacije in zajezitve vodotokov),
- Izginjanje plitvih jezer z gosto obrežno vegetacijo, ki so ključna za gnezdenje,
- Gradnja infrastrukture na poplavnih ravnicah,
- Spremembe tradicionalnega kmetijstva, kot so:
- opuščanje košnje poplavnih travnikov,
- košnja ali požiganje trstišč v času gnezdenja,
- prekomerna paša,
- Spremembe v ribogojstvu, kot so:
- opuščanje ekstenzivnih ribnikov,
- intenzifikacija gojenja toplovodnih rib,
- vnos tujerodnih vrst, npr. rastlinojedega belega amurja, ki odstranjuje vegetacijo.
Vse te spremembe uničujejo njene prehranjevalne in gnezditvene habitate, zato kostanjevka potrebuje ciljno usmerjene ukrepe varstva.
Pojavljanje v Sečoveljskih solinah
Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS), ki velja za najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji, je bilo evidentiranih 310 vrst ptic, od tega 281 med letoma 2003 in 2024. V času prezimovanja, preleta in poletnega zadrževanja se tam pojavlja veliko vrst, vključno s kostanjevko. Čeprav tam ne gnezdi, se lahko pojavi v obdobju selitev ali prezimovanja. Na tem območju je bilo opaženih 141 vrst ptic, ki so tam prezimovale med letoma 2003 in 2021. Prezimujoče populacije pa v zadnjih letih upadajo zaradi milejših zim.
Podobne vrste
Kostanjevka je podobna več drugim racam iz rodu Aythya:
- Sivka (Aythya ferina) – večja in z bolj sivim telesom,
- Čopasta črnica (Aythya fuligula) – prepoznamo jo po čopku in drugačni barvni kombinaciji.
Zaključek
Kostanjevka je dragocena in redka vrsta naše ornitofaune. Zaradi svoje občutljivosti na spremembe v okolju in izjemno omejenega razmnoževalnega območja v Sloveniji (predvsem Cerkniško jezero), je nujno potrebno varovanje in ohranjanje njenih habitatov. Je del Natura 2000 vrst in njeno varstvo je ključnega pomena za ohranitev biotske raznovrstnosti slovenskih mokrišč.