Triprsti detel ( Picoides tridactylus ) je posebna vrsta detla, ki je zanimiva tako zaradi svoje biologije kot tudi življenjskega prostora, v katerem prebiva. Njegovo ime “triprsti” izhaja iz dejstva, da ima samo tri prste na nogah (večina detlov ima štiri), kar je ena izmed značilnosti, ki se ločujejo od vrste drugih plezalcev.
Izgled
Triprsti del je srednje velik plezalec, dolg približno 16,5 cm. Samec te vrste je med detli edini, ki ima rumenkasto barvo na glavi, kar ga ločuje od drugih vrst detlov, ki imajo običajno rdeče ali črne glave. Obarvanost njegovega telesa je pretežno črna in bela, z značilnimi kontrastnimi vzorci. Prvi prst na nogah je zakrnel, kar daje tej vrsti edinstveno ime. Zaradi posebnih prilagoditev za plezanje po drevesih je ta vrsta zelo spretna pri iskanju hrane v skorjih drevesih.
Biologija vrste
Triprsti del je precej zaupljiva vrsta, ki jo lahko opazujemo tudi zelo blizu, saj ni preveč plašna. Gnezdi v duplih, ki jih izdolbe v odmrlih drevesih, predvsem iglavcih. Par se skupaj drži med gnezdenjem, kjer sta vključenih oba starša pri skrbi za mladiče. Samica znese od 3 do 5 jajc, ki jih izvalijo v enotnem gnezdu. Po gnezdenju ptice živita samotarsko življenje. Zanimivo je, da te ptice poleg sebe pogosto pritegnejo tudi druge vrste, kot so mali skovik, sinice in druge vrste sekundarnih duplarjev, ki gnezdijo v njihovih duplih.
V času gnezditve je območje triprstega detla veliko okoli 60 ha, ki vsebuje najmanj 15 m³/ha odmrlih iglavcev (kar predstavlja 3-5 % delež lesne zaloge). Hrani se predvsem z lubjem, podlubniki, beljavarji, žuželkami in drugimi drobnimi organizmi, ki živijo v skorjih drevesih.
Življenjski prostor
Ta del je vezan na gorske iglastiške in mešane gozdove, predvsem nad 800 m nadmorske višine. Na Slovenskem je najpogostejši v visokogorskih iglastih gozdovih Dinarskih in Alpah, predvsem na območjih, kot so Snežnik, Kočevski in Trnovski gozd, ter na Pohorju. Hrano najde predvsem v svežih odmrlih iglavcih, kjer išče žuželke, kot so podlubniki. V zgodnejših pomladnih mesecih, ko hrano primanjkuje, dolbe majhne luknjice v svežem lubjem drevesu, da pride do drevesnega soka.
Grožje
Ena največjih groženj za triprstega detla je zmanjševanje deleža odmrlih in odmirajočih iglavcev v gozdovih, kar je posledica povečanega sečnja dreves in zmanjševanja površin, kjer ta vrsta najde hrano. Posebej problematične so sanitarne sečnje zaradi gradacije podlubnikov, ki izsušujejo drevesa, ter odstranjevanje odmrlega lesa iz gozdov. To vpliva na naravno obnavljanje habitatov in dolgoročno ogroža obstoj te vrste.
Razširjenost
Triprsti del je razširjen v gorskih predelih Evrope, predvsem v Dinaridih, Alpah, Karpatih in na severu Evrope. V Sloveniji je to ledenodobni relikt, ki se je ohranil v visokogorskih iglastih gozdovih. čeprav je trenutno prisoten v Sloveniji, je njegova populacija vse bolj ogrožena zaradi sprememb v sestavi gozdov, predvsem zaradi zmanjšanja deleža jelke v gozdovih. Na Kočevskem naj bi bilo okoli 30 do 40 parov te vrste, vendar se v prihodnosti pričakuje zmanjšanje populacije.
Ohranitvene aktivnosti
Za zaščito te vrste izvajamo številne ukrepe, predvsem v območjih Natura 2000 Kočevsko, kjer prilagodimo način gospodarjenja v gozdovih, da bi izboljšali življenjske razmere za triprstega dela. To vključuje puščanje več odmrlih dreves, predvsem jelke, in povečanje površine gozdnih rezervatov. Z vzpostavitvijo ekocelic in večjo zaščito gozdov nad 800 m višino se izboljšajo nadmorske višine ekoloških pogojev za to vrsto, kar vključuje tudi boljše prehranske razmere.
Zaključek
Triprsti del je edinstvena vrsta, ki je specifična zaradi svojih bioloških lastnosti in povezanosti z visokogorskimi iglastimi gozdovi. čeprav je njegova populacija trenutno še ohranjena, se zaradi sprememb v gozdnem ekosistemu in človeških dejavnostih pričakuje zmanjšanje števila osebkov. Ohranjanje te vrste zahteva stalno prilagajanje in zaščito njenega naravnega okolja, saj je njegova prihodnost tesno povezana z ohranjanjem ustreznih habitatov v gorskih gozdovih.